Za zeleni prehod potrebujemo velike projekte
Globalne investicije v obnovljive vire energije so leta 2022 znašale 500 milijard dolarjev, kar je največ do zdaj, a manj kot tretjino vrednosti, ki bi jo morali vložiti vsako leto med 2021 in 2030, če želimo doseči podnebni cilj 1,5 stopinje Celzija.
Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (Irena), ki je v sodelovanju z analitsko-svetovalno organizacijo Climate policy initiative (CPI) s sedežem v San Franciscu izdala Globalno poročilo o investicijah v obnovljive vire energije 2023, med drugim poziva k pospešitvi naložb v sektor samopreskrbe z obnovljivimi viri energije. Leta 2021 so te naložbe dosegle 0,5 milijarde dolarjev, za dosego okoljskih ciljev pa bi morale samo za samopreskrbne solarne sisteme na letni ravni do leta 2030 znašati 2,3 milijarde dolarjev.
Avtorji poročila opozarjajo na velika nesorazmerja pri vlaganjih po svetu. Dve tretjini so jih lani izvedli v vzhodni Aziji in Pacifiku, predvsem na Kitajskem, sledili sta Severna Amerika in Evropa. V prvih dveh regijah so investicije poganjale davčne spodbude, v Evropi pa zaveze k brezogljični družbi. Opazna je tudi velika koncentracija vlaganj v specifične tehnologije in uporabe. Že leta 2020 je bilo 43 odstotkov vseh naložb v fotovoltaiko, 35 odstotkov v morska vetrna polja in še 12 odstotkov v vetrna polja na celini, in primat teh tehnologij se samo krepi, navaja poročilo.
Pri financiranju projektov se mora bistveno povečati vloga javnih sredstev kljub morebitnim investicijskim tveganjem. V letih 2013–2020 je bilo tri četrtine vseh naložb zasebnih, vlagali pa so predvsem v solarne sisteme, medtem ko so bile naložbe v geotermalne tehnologije in hidroenergijo skoraj v celoti financirane iz javnih sredstev, poudarjajo avtorji poročila.
Povpraševanje presega ponudbo
»V regiji povpraševanje po zeleni elektriki iz obnovljivih virov trenutno presega ponudbo, razvoj in realizacija teh projektov sta v začetni fazi. To je panoga, ki se bo v prihodnjem desetletju hitro razvijala, investiranje v obnovljive vire energije (OVE) pa je ključno za doseganje okoljskih, ekonomskih in socialnih ciljev, ki smo si jih zastavili v EU na poti do energijske samozadostnosti in dekarbonizacije,« so sporočili iz družbe Alfi Renewables, ki je leta 2021 ustanovila specialni investicijski sklad zelenih virov energije Alfi Green z namenom, da se v regiji JV Evrope in Zahodnega Balkana pospešijo investicije v vetrne in sončne elektrarne.
Vlagatelji so do lani jeseni, ko je bil sklad zaprt, vanj vložili nekaj manj kot 104 milijone evrov, s čimer je postal največji alternativni investicijski sklad v regiji. Z zbranimi sredstvi v Alfiju Renewables načrtujejo investiranje v razvoj in izgradnjo sončnih in vetrnih elektrarn z močjo približno 260 MW v prihodnjih petih letih.
Približno četrtina sredstev je že vložena med drugim v izgradnjo več sončnih elektrarn na poslovnih objektih v Sloveniji, največja naložba pa je vetrni park Krivača v Srbiji, kjer bodo s soinvestitorjem postavili 22 vetrnih turbin nazivne moči 4,8 MW. Dobavil jih bo nemški proizvajalec Nordex, transformatorsko postajo pa slovensko podjetje Kolektor Etra. Elektrarna bo na leto proizvedla 310 GWh čiste obnovljive elektrike, kar je enakovredno preskrbi 75.000 gospodinjstev, in bo prispevala k zmanjšanju emisij CO2 za 115.000 ton na leto. Preostala sredstva bo ekipa sklada Alfi Green vložila v projekte v regiji to in prihodnje leto.
Nujno prilagoditi model financiranja
Kot pravijo, je eden njihovih nedavnih večjih dosežkov ureditev projektnega financiranja bank za projekt vetrne elektrarne v Srbiji z močjo 103 MW, ki je bil kot prvi tovrstni projekt v regiji narejen na podlagi sklenjene komercialne desetletne pogodbe o prodaji električne energije (PPA), in sicer s švicarskim trgovcem z električno energijo Axpo. »Domačim in tujim vlagateljem smo dokazali, da je regija dozorela za investiranje zasebnega kapitala v projekte OVE, ki temeljijo na tržnih pogodbah o odkupu elektrike, ter da so banke pripravljene na financiranje takšnih projektov,« so poudarili.
Zaradi velikih sprememb na trgih opreme in energije ter na področju financiranja v zadnjem letu dni bo model projektnega financiranja treba prilagoditi, pravijo. Možnost financiranja vidijo na podlagi sklepanja dolgoročnih pogodb s končnimi odjemalci – podjetji (corporate PPA), kar je že uveljavljena praksa v zahodnih državah EU.
Zakonodaja to že omogoča, »eden od izzivov bo ročnost dolgoročnih pogodb in s tem tudi, kakšna jamstva bodo morali zagotoviti končni kupci elektrike«, pričakujejo v Alfiju Renewables. Ena od možnih rešitev so po njihovem mnenju sheme državnih jamstev za te odjemalce, ki so boljša alternativa neposrednim subvencijam. S takšnim pristopom bi država omogočila večjo varnost in zaupanje vseh deležnikov v procesu, ki bi se lažje in hitreje odločali za financiranje projektov obnovljivih virov, kar bi pozitivno vplivalo na hitrejši zeleni prehod.
Sosednje države korak pred nami
Kot še pojasnjujejo v Alfiju Renewables, imajo veliko povpraševanja končnih uporabnikov, ki si želijo, da bi jim lahko zagotovili neposreden odkup električne energije iz obnovljivih virov. Z nekaterimi so že sklenili okvirne sporazume, ki so podlaga za dolgoročne pogodbe elektrike iz načrtovanega projekta OVE. A prakse na tem področju v regiji še ni in v Alfiju Renewables vlagajo veliko energije v to, da bi s temi podjetji in bankami pripravili precedenčen primer financiranja.
»Korak naprej bomo naredili predvsem s širjenjem znanja in razumevanja elektrike kot produkta, trga električne energije in njegovih specifik ter tudi možnosti zmanjševanja tveganj za vse udeležence v procesu. To so nujne predpostavke za to, da bodo končni uporabniki lažje, hitreje in ceneje dobili energijo iz obnovljivih virov, kar bo pospešilo zeleni prehod,« menijo in še, da je razvoj OVE v Sloveniji vsaj od tri- do petkrat prepočasen glede na cilje, ki jih moramo doseči.
Sosednje države v regiji nas pri tem prehitevajo, najnaprednejša je Hrvaška, kjer so strateške cilje prelili v zakonodajo in konkreten razvoj projektov. Države Zahodnega Balkana stavijo na velike projekte, tudi velikosti nekaj sto MW. V Sloveniji medtem raste trg mikro sončnih elektrarn predvsem na strehah objektov, za velik projekt velja že tisti, ki presega en MW. Za pospešitev prehoda bi morali začeti graditi elektrarne z močjo nad deset MW in tudi projekte nad 100 MW.
V Alfiju Renewables velik potencial vidijo v degradiranih območjih, predvsem pa na kmetijskih obdelovalnih površinah, kjer bi lahko gradili agro solarne elektrarne, na ta način bi lahko s pametno politiko umestili za približno pet GW sončnih elektrarn do leta 2030. Prav nejasni in nepredvidljivi postopki umeščanja v prostor so največji problem in tudi največja ovira za investitorje.
Države, kot so Španija, Portugalska, Danska, Nemčija in tudi Avstrija, so s predpisi omogočile veliko večji prodor OVE. Nemčija je pospešila izdajanje soglasij za priklop OVE v energetski sistem, sistemski operaterji v teh državah so morali začeti pospešeno vlagati v razvoj sistema, ker so dolžni zagotoviti, da se projekti, izvedeni v skladu s pravili, priključijo na omrežje.
»Ključni deležniki pri reševanju ovir so predvsem pristojna ministrstva, ki morajo postaviti jasne cilje in zaveze glede sprememb energetskega sektorja, strokovne institucije, kot so univerze in inštituti, ki imajo nalogo izobraziti nove generacije strokovnjakov in pripraviti strokovne podlage za odločevalce, energetska podjetja, ki se morajo temeljito reorganizirati v smislu večje agilnosti in prožnosti pri uvajanju OVE, in ne nazadnje mediji s svojim poslanstvom ozaveščanja končnih uporabnikov,« so našteli v Alfiju Renewables.
