Meningokokni meningitis je akutna bakterijska bolezen, ki se začne z nenadno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom. Značilen je pojav izpuščaja na koži v obliki drobnih krvavitev (petehije). Bolezen je imela včasih zelo visoko smrtnost, z uporabo antibiotikov se je ta precej zmanjšala, vendar je še vedno visoka - 8 -15 odstotna.

Bolezen se začne zelo naglo

Prenos povzročitelja je kapljičen, kar pomeni, da se širi z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju, ko kapljice prepotujejo razdaljo do 1 meter. Zato so za prenos najbolj nevarni zelo tesni, dolgo časa trajajoči stiki z bolnikom. Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so bile v stiku z izločki bolnikovih ust ali nosu, npr. ob uporabi istega jedilnega pribora, posod, kozarcev, so se z bolnikom poljubljale, sošolci v šoli in vrtcu, s katerimi je bil oboleli v tesnejših socialnih stikih in najbližji prijatelji, vojaški kolektivi in otroci ter mladostniki v internatih – predvsem tisti, ki spijo v istem prostoru.

Glavni vir okužb je običajno zdrav nosilec, ki ponavadi sam ne zboli, je še zapisano na straneh NIJZ.  Čas od okužbe do izbruha bolezni pa je od 2 do 10 dni, običajno 3 do 4 dni.  

Okužba poteka zelo hitro, lahko pride do razvoja okužbe možganskih ovojnic, lahko pa pride tudi do okužbe krvi, torej sepse (zastrupitve krvi) – v tem primer se stanje pacientovo slabša iz ure v uro. Temperatura zelo naglo naraste do 39 stopinj in več, prisoten je močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica. Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev.

Primer smrti zaradi meningokoknega meningitisa v Murski Soboti

Predstojnik območne enote NIJZ Maribor Zoran Simonović je na izjavi za javnost spregovoril o epidemiološki obravnavi primera smrti. Pojasnil je, da je bila njihova epidemiološka služba o primeru obveščena včeraj popoldne. Umrl je bolnik srednjih let, ki je imel prisotne določene dejavnike za težji potek bolezni. Vir okužbe po besedah Simonovića še ni znan. 

Nadaljuje še, da je pri njemu bolezen potekala zelo hitro, v soboto so ga prepeljali v SB Murska Sobota, kjer je še isti dan umrl. Pri bolniku se je namreč razvila meningokokna sepsa, kar je najhujša oblika te bolezni. Po laboratorijski potrditvi okužbe je epidemiološka služba takoj pričela s poizvedovanjem in iskanjem vseh tesnih stikov. “Začeli smo iskanje vseh tesnih kontaktov primera, ki jih je bilo treba čim hitreje identificirati in zaščititi z zdravili. Identificirali smo 68 tesnih kontaktov, ki so bili v tako tveganem stiku s pacientom, da je bila potrebna zaščita z ustreznimi zdravili,” je pojasnil Simonović. Vsi ostali, ki so imeli le bežen stik s pacientom, niso ogroženi, je pojasnil Simonović. Tveganje za prenos okužbe je zelo majhno izven ožjega družinskega okolja.

V zadnjih desetih letih sedem oseb umrlo zaradi okužbe

Meningokokne okužbe se pojavljajo ves čas in po vsem svetu. V Sloveniji smo v zadnjih desetih letih našteli od 3 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb. Nekatere se končajo tudi smrtno. V zadnjih desetih letih smo imeli v Sloveniji 101 primer te okužbe, od tega je 7 oseb zaradi okužbe tudi umrlo. V Evropi letno beležimo nekaj tisoč primerov, v svetu pa so določena področja, kjer je tveganje za okužbo večje in se okužbe pojavljajo v obliki epidemij – na primer subsaharski ali meningitični pas.

Za potovanje v te predele potnikom priporočajo cepljenje proti meningokoknim okužbam. Običajno je vir okužbe zdrav nosilec. 5-10 odstotkov ljudi nosi to bakterijo v nosno-žrelnem prostoru. Sami nimajo težav, lahko pa to okužbo prenesejo na dovzetne posameznike, pri katerih lahko pride do invazivne okužbe. Dovzetnost za okužbo je večja pri osebah, ki imajo okrnjeno imunsko stanje: posebej so to osebe, ki imajo pomanjkanje komplementa in osebe brez vranice, je še pojasnil Simonović.