Prebivalci poplavljenega terena v Letušu, ki mu grozi prisilno preseljevanje, ne verjamemo prav nič »strokovnjakom« vodovarstvenikom, ki spet krojijo našo usodo, so pa bili aktivni povzročitelji tako katastrofalnih poplav, čeprav to na vse pretege zanikajo.
Verjeli bi le neodvisnim strokovnjakom, po možnosti tujcem, brez raznih spolitiziranih ozadij, teh pa ni. Savinja je hudourniška reka, to so vedeli že naši predniki, obalni prebivalci in kmetje, ki so ravnali po pameti, to poslušamo šele sedaj, ko so napetosti popustile ter se župani zgornje savinjskih občin počasi oglašajo. Ugotavljajo, da nihče ni kontroliral, kaj šele saniral neštetih hudourniških pritokov, ki so sedaj napolnili strugo Savinje. Včasih so kar kmetje sami pobirali gramoz iz reke, pa jim je menda država to prepovedala, sama pa naredila nič. Bilo je tudi na desetine jezov, ki so zaustavili divjanje reke, pa jih sedaj ni. Odlivnih območij je bilo včasih dovolj, pa so novi občinarji dajali gradbena dovoljenja kar počez, stroka pa nič.
Tako kot se sedaj čudimo, kako so lahko K und K inženirji pred 150 leti v rekordno kratkem času zgradili železniško progo Dunaj–Trst, naj nas ne čudi, kako so prav podobni rudarski in gozdarski strokovnjaki preprečevali potapljanje rudarske Idrije ter njenega rudnika, čeprav v dolino pritekata kar dve reki, podobni Savinji. Prebivalci ob Savinji se precej manj bojimo Savinje kot pa tistih posameznikov, ki z njo upravljajo, tako da nam ni sedaj prav nič jasno, kako to, da se ne sanira levi breg od letuškega mosta proti podrti hiši, cca 400 m, čeprav je prav tam reka prešla preko bregov in poplavila naselje, ki ga sedaj želijo seliti. Tovrstna sanacijska dela bi bila neprimerno cenejša kot pa selitev 150 hiš.
Matjaž Cerovac, Letuš, Šmartno ob Paki