Res najlepše mesto na svetu?

Sem Ljubljančan in dnevno prehodim minimalno 10 do 15 km po tako imenovanem najlepšem mestu na svetu. Zame in za ostale meščane pa to ne drži, saj na teh sprehodih ali pohodih opažam, da Ljubljana postaja urbana džungla. Trava je nepokošena, razraščajo se tuje invazivne rastlinske vrste, vsak grmiček ima svojo kilo smeti, polno je odpadlih vej. Smetnjaki so več ali manj prepolni, smeti se nabirajo ob njih, saj jih vrane pridno razmetujejo, smetarji pa tudi slučajno ne pobirajo smeti, ki so padle iz prepolnih zabojnikov. Tudi veter pomaga. Nastajajo divja odlagališča, kar je posledica tega, da pometači cest odlagajo odpadke na skrita mesta in ni čudno, da tudi ostali občani tam odlagajo odpadke. Še dandanes je možno najti kupe lanskega odpadlega listja in pokošene trave, ki so jo pozabili odpeljati. Če imam prav, bodo sedaj začeli kositi travo, ki jo bodo skupaj s skritimi odpadki pustili na košenini, saj odpadkov in pokošene trave ne pobirajo. S tem delajo uslugo klopom in ostali zalegi, ki se nemoteno razmnožuje. Tu se sprašujem, zakaj imamo na regijskem centru Barje ogromno kompostarno (bioplinarno). Že prej sem omenil razširjenost tujih invazivnih rastlin. Tu izstopa japonski dresnik, ki se zaradi nekošenja in malomarnosti služb, ki so za to zadolžene, nemoteno razvija in veselo raste. Če bi ga kosili vsaj enkrat mesečno, bi v letu in pol zadevo izkoreninili. Vem, da bodo sedaj iz občine planili in hiteli pojasnjevati, da se ne kosi zaradi čebel in drugih medonosnikov, vendar naj obenem pomislijo tudi na varnost otrok, njihovih staršev in ostalih živali, ki so dnevno izpostavljeni klopom in drugemu mrčesu samo zaradi nekošnje.