Potem ko so zaradi nakopičenih neuspelih ukrepov na področju zdravstva naraščale zahteve po njegovem odpoklicu, je Danijel Bešič Loredan odstopil kot minister za zdravje pa tudi kot podpredsednik vlade. Pred novinarje je nekaj ur po novici stopil premier Robert Golob. Dejal je, da sta z ministrom v zadnjih dneh opravila več pogovorov in ugotovila, »da imata različne poglede, na kakšen način krepiti javno zdravstveno mrežo«, kar so si kot ključni cilj zastavili tako v stranki Gibanje Svoboda kot v koaliciji. Pojasnil je, da so o tem v sredo razpravljali tudi znotraj poslanske skupine Svobode, pri čemer so si bili enotni, da je krepitev javnega zdravstva možna samo preko »močnejših, bolj vitalnih in bolje organiziranih javnih zavodov in nikakor ne s krepitvijo zasebnikov«. Golob je potrdil, da je ministru na mizo položil že napisano odstopno izjavo, minister pa je dejal, da jo je samo podpisal in odšel.
Preberite še:
#Intervju Danijel Bešič Loredan: Ministrstvo je najšibkejši člen zdravstvenega sistema
#Portret Velika vrnitev nesojenega ministra Bešiča Loredana
O tem, ali se bo Bešič Loredan moral posloviti z ministrske funkcije, se je ugibalo že nekaj časa. Kritike na njegovo delo so letele tako iz vrst opozicije kot tudi koalicije. V Svobodi so ne glede na to do nedavnega zatrjevali, da minister še uživa podporo stranke in da je interpelacija manever SDS, s katerim ta stranka nadaljuje politizacijo, namesto da bi skupaj iskali rešitve za slovensko zdravstvo. Ne glede na vir kritike se je sicer jedro očitkov nanašalo na neuspeh intervencijskega zakona za stabilizacijo slovenskega zdravstva. Golob je v petek potrdil, da je bila prav to prelomna točka razhajanj. »Kot sem povedal, interventni zakon ni bil ne popoln neuspeh, še manj popoln uspeh, a glede tega, da se je toliko sredstev prelilo k zasebnikom, sva se z ministrom pomembno vsebinsko razšla,« je pojasnil. Spomnimo, da »obremenitveni test«, s katerim so odpravili vse omejitve pri številu zdravljenj, ni prinesel obljubljenega skrajšanja čakalnih vrst. Davkoplačevalce je stal več kot 100 milijonov evrov, več kot tretjino sredstev iz intervencijskih ukrepov pa so prejeli zasebniki s koncesijami.
O morebitnih naslednikih prihodnji teden
Čas za pogovor o prihodnjem vodenju zdravstvenega resorja bo po Golobovih besedah prihodnji teden, ko se bo državni zbor seznanil z odstopom ministra. Po njegovih besedah bi to lahko bilo v četrtek ali petek. Med imeni morebitnih naslednikov, ki krožijo, sta tudi nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič in direktor ljubljanskega UKC Marko Jug. Prvi je večkrat dejal, da ga ta položaj ne zanima več, drugi je prav tako zanikal, da bi ga zanimala ministrska funkcija.
Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je za Dnevnik razkril, da ga je premier vprašal, ali bi bil pripravljen postati minister. »Odgovoril sem mu, da te funkcije ne morem sprejeti, ker imam v medicini preveč dela.« Glede odstopa Bešiča Loredana pa je Brecelj komentiral: »Zahvaljujem se ministru, da je odstopil, ker stvari niso delovale. Zdaj pričakujem, da bodo stvari tekle naprej tako, kot si je predsednik vlade zastavil.« Ali je pred njegovim odstopom govoril z ministrom? »Ne. Z njim sem letos govoril le enkrat, morda dvakrat.« Bodo v četrtek na strateškem svetu razpravljali o odstopu ministra? »Ne, imam bolj pomembne, vsebinske teme na dnevnem redu,« je napovedal Brecelj.
Na odstop ministra sta se odzvali tudi preostali koalicijski partnerici. Koordinator Levice Luka Mesec je poudaril, da so bili v stranki vedno jasni zagovorniki javnega zdravstva. Prav na tej točki pa so se z ministrom že dalj časa razhajali. V Levici kot tri ključne korake vidijo dogovor o progresivnem obveznem zdravstvenem prispevku, jasno razločitev med javnim in zasebnim zdravstvom in razrešitev najbolj perečih vprašanj, med drugim, kako preprečiti prelivanje denarja in kadrov k zasebnikom ter krepiti hrbtenico slovenskega zdravstva – javne zavode. »Očitno je, da tudi po prvem letu vlade ključni izzivi v zdravstvu ostajajo. Ministru ni uspelo narediti premikov tam, kjer so bili ti najbolj potrebni za izboljšanje zdravja ljudi in krepitev javnega zdravstvenega sistema,« pa je tvitnila predsednica SD Tanja Fajon. V SD zdaj pričakujejo »hiter izbor verodostojne kandidatke oziroma kandidata s celovitim predlogom reševanja nakopičenih izzivov, da ljudem zagotovimo dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev«.
Pozno ali tudi prepozno?
Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber glede izbire novega ministra meni, da si Golob ne more privoščiti, da bi ponovno poiskal kandidata, ki bi se na tem položaju šele učil oziroma skušal razumeti, kaj javno zdravstvo sploh je. Naslednik Bešiča Loredana bi po njegovi oceni moral poznati zdravstveni sistem ter se jasno zavzemati za socialno državo in javno zdravstvo. »Pozno, ne pa tudi prepozno, se je predsednik vlade odločil za pravo potezo. Odločitev je tvegana, kljub vsemu pa premier s tem rešuje mandat. A kar je še bolj pomembno – s tem daje upanje, da bi se lahko javno zdravstvo v njegovem mandatu vendarle okrepilo,« je Keber ocenil težo odstopa zdravstvenega ministra. Odločitev premierja sicer Keber vidi kot pogumno dejanje, saj je Golob dosedanjega ministra za zdravje vse doslej izrazito podpiral.
To, da je Golob »odstopil« ministra, ki ga je do konca zagovarjal, po mnenju opozicije pomeni, da bi moral odgovornost prevzeti tudi sam premier. Spomnimo, da je Golob na začetku leta osebno prevzel koordinacijo zdravstvene reforme in ustanovil strateški svet za zdravstvo. Zagovarjal je tudi neuspešni stresni test zdravstva v obliki interventnih ukrepov, ki naj bi skrajšali čakalne vrste. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je dejala, da je odstop velik Golobov poraz in da to verjetno pomeni, da zdravstvene reforme v koaliciji ne bodo zmogli izpeljati. »Ker je minister pred meseci zagotavljal, da sta s predsednikom vlade eno, bi glede na do tega trenutka popoln neuspeh napovedane zdravstvene reforme takšno potezo morda moral potegniti še kdo,« pa je odstop ministra pospremila vodja poslancev SDS Jelka Godec.
