Ste tudi vi to zimo zaznali večje število smrdljivcev oziroma ščitastih stenic? Kot ste verjetno posumili, so za to krive pretople temperature, saj pravi mraz pozimi občutimo še bolj redko. Stenice, ki bi morale biti v mirovanju, se lahko zaradi toplega ozračja prebudijo, zato jih opažamo v hiši ter zunaj, saj se aktivno gibljejo. O tem, kako vsakoletno višanje temperatur vpliva na stenice ter druge žuželke, živali in rastline, smo se pogovarjali z red. prof. dr. Mariom Lešnikom, predstojnikom katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede na Univerzi v Mariboru.

Zaradi visokih temperatur pride do motenj naravnega ciklusa

"Smrdljivci spadajo med stenice, to so žuželke, ki prezimujejo v obliki odraslega osebka. Se pravi odrasli osebek si v naravi poišče neko zavetišče, gre v mirovanje, se ne hrani in se ne giblje," za nas pojasni red. prof. dr. Mario Lešnik in doda, da se to dogaja takrat, ko imamo ''prave zimske temperature''. Če so medtem motnje v temperaturah velike, se pravi, da je pozimi ozračje bistveno bolj toplo, kot naj bi bilo, potem se te žuželke 'prebudijo' iz zimskega spanja.

Smrdljivci, ki torej pozimi mirujejo, se naenkrat začnejo gibati, zato jih seveda hitreje opazimo in postanejo za nas nadležni. "Moramo upoštevati, da v pokrajini, kot jo imamo sedaj, je veliko urbanega okolja in tam so zavetišča zanje, ki imajo zelo visoke temperature proti naravnim razmeram, kar pomeni, da potem te žuželke, ki prezimujejo kot odrasli osebki, ne gredo v tisto pravo spanje, hibernacijo, ampak so zaradi visokih temperatur aktivne. Potem se gibljejo po stavbah, zaidejo tudi ven, nazaj v naravo ... Zato jih mi tudi več opažamo. Če imamo npr. hladno klet, je tam stenica cel čas na miru in je običajno niti ne opazimo," razloži Mario Lešnik.

"Potem se gibljejo po stavbah, zaidejo tudi ven, nazaj v naravo ... Zato jih mi tudi več opažamo."

Gre za motnjo naravega ciklusa, enako je npr. pri medvedih, ki se zaradi visokih temperatur zbudijo sredi zime in nimajo kaj za jesti. "To jih ogroža, ker porabijo prevelike zaloge energije, saj ko postanejo aktivni, začnejo kuriti maščobne zaloge in če le-teh nimajo dovolj, je to zanje velika motnja," še pojasni pristojen strokovnjak za fitomedicino, vedo, ki se ukvarja z varstvom raslin in obravnava žuželke tako v koristnem kot v škodljivem smislu.

Rastline pozimi niso varne pred smrdljivci

Kaj se zgodi z žuželko ob pomanjkanju zimskega mirovanja, je po besedah našega sogovornika zelo odvisno od nje. Nekatere imajo več generacij na leto, zanjo je odvisno, v kakšni kondiciji je šla v mirovanje. Če je bila v dobri, potem ta aktivnost pozimi ne izrčpa veliko energije in žuželka brez problema preživi. Če gre medtem za kakšne zapoznele osebke, ki so se razvili tik pred jesenjo in niso imeli velikih zalog energije, pa lahko ta pretirana zimska aktivnost tudi pomeni, da imajo spomladi manjše možnosti za preživetje.

Smrdljivci se medtem lahko hranijo na marsičem, če npr. prezimuje v vaši hiši, se lahko tudi v zimskem času spravi na vaše rastline. Če ima možnost, da se hrani, potem ni takega izčrpavanja zalog energije, žuželka si tako popravi stanje v telesu.

"To so relativno malo raziskane stvari. Ampak v takem okolju, kot pri nas, kjer prave divjine več ni, se to zelo spreminja. Žuželke so zelo prilagodljive in se razmeram sproti prilagajajo. Ampak ne vemo, kaj točno to zdaj pomeni za njihovo preživetje spomladi," pove red. prof. dr. Mario Lešnik in doda, da je za žuželke nenaravno že to, da imajo možnost prezimovati v ogretih prostorih, kar je razvojna motnja v njihovem 'sprogramiranem' razvoju po naravnih ciklusih.

Lahko zaradi 'budne zime' pričakujemo spomladi več smrdljivcev?

Odgovor na to vprašanje je biološko zelo kompleksen, pojasni naš sogovornik. Stenice bi morale biti spomladi aktivne na rastlinah šele proti koncu aprila. Vendar se toplota odraža na več načinov. Taki škodljivci, kot je stenica, imajo lahko zaradi nje več generacij letno. Če so jeseni zelo dolge, se lahko zgodi, da imamo eno dodatno generacijo. To seveda poveča število smrdljivcev, kar med drugim pomeni večji problem v kmetijstvu. 

A so hkrati dlje prisotne tudi koristne žuželke, kot npr. čebele. Žuželke so namreč razvojno sinhronizirane na rastline, zdaj se tudi decembra dogaja, da cvetijo rastline, in so opraševalci aktivni. A predolga aktivnost vpliva na njihovo zimsko biologijo in pride do težav s prezimovanjem, z zdravstvenim stanjem spomladi itd. "Tudi pri koristnih žuželkah pride do razvojnih in fizioloških motenj," pojasni predstojnik katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede.

"Decembra še zdaj npr. nabiramo jurčke. To kaže, da se v naravi dogajajo velike spremembe in to se tudi odraža v teh ciklusih živalih in žuželk."

"Lahko se zgodi, da bo določenih žuželk več, določenih pa manj. Zaradi povišane temperature gre npr. žuželka v naravo, potem pride hladna fronta, in ker so se žuželke preselile v nezaščiteno okolje, bi lahko določen odstotek žuželk zaradi tega poginil. Ampak tega ne vemo, ker imajo žuželke zelo veliko odpornost na temperature. Nekatere brez težav prenesejo - 20 °C. Zelo malo raziskav je o tem, kakšne so posledice za različne vrste," kompleksnost problematike razloži Lešnik.

Žuželke so vseeno zelo odporne in imajo 'varnostne mehanizme'

Kot še nam pojasni naš sogovornik, pa so žuželke 'programirane živali'. Ravnajo se po dveh pomembnih elementih: temperaturi in dolžini dneva. To pomeni, da februarja večina populacije kljub visokim temperaturam ne bo šla izven mirovanja, ker je dan še zmeraj dovolj kratek. Zaradi tega so v manjši nevarnosti, da se bodo februarja 'prebudile' in kasneje zaradi spusta temperatur poginile. Narava ima namreč določene 'varovalke', da vsi osebki ne podleželjo nenormalnostim v temperaturah.

Katerih žuželk bo zaradi sprememb več in katerih manj?

Kot razloži red. prof. dr. Mario Lešnik, preprostega odgovora na to ni: "Za žuželkami je več stotin let evolucije in ne propadejo kar tako. To kar se jim zdaj dogaja, je neka fiziološka zmeda, ki jih sicer lahko oslabi," pove in doda, da je zaradi aktivnosti med zimo poraba energije bistveno večja, kot bi morala biti. Če gre za neko žuželko, ki je oplojena že jeseni in potem zgodaj spomladi odlaga jajčeca, lahko to pomeni manj jajčec, zato je lahko manjše potomstvo. Če pa se taka žuželka spomladi dalj časa dopolnilno hrani in šele takrat začne proizvajati jajčeca, potem aktivnost v zimskem času ne igra veliko vloge na to, koliko potomcev bo imela. 

"Biološko gledano to niso preproste stvari. Jasnega strokovnega odgovora, če bo zdaj naslednje leto več smrdljivcev ali ne, se ne more podati. Zavedati se moramo, da imajo žuželke cel kup obrambnih mehanizmov, ki jih varujejo pred tem, da bi zdaj zaradi tega, ker so pozimi bile aktivne, množično poginile," še doda.

Bolj ogrožene so muhe, sprememba pa ugaja metuljem in pticam

Smrdljivci tako ostajajo uganka, lahko pa na primer pričakujemo večje število žuželk, ki so aktivne tudi pozimi, npr. metuljev, saj je pri takih žuželkah zaradi temperatur pozimi večja ponudba hrane, zato lahko potem pričakujemo večje populacije. Podobno je tudi pri pticah, ki so lahko zaradi nizkih temperatur in pomanjkanja hrane pozimi ogrožene. Te so sedaj zelo srečne, saj imajo bistveno večjo ponudbo hrane. Vendar se lahko ob tem po besedah strokovnjaka vprašamo, ali to pomeni, da bodo ptice pojedle več insektov, ki bi morali 'spati', ter ali bo to pomenilo, da bo poleti zaradi tega manj teh insektov.

Med bolj ogroženimi zaradi temperaturnih razlik so sicer npr. dvokrilci, kot so muhe, ker imajo zelo kratko življensko dobo. Če bi samica npr odlagala jajčeca v januarju, ko so temperature v minusu, se ličinka ne more normalno razvijati, je še razkril red. prof. dr. Mario Lešnik.