DL: Gradnja z zemljo - Hiše iz zemlje kot že nekoč?

27.12.2023 | 14:00

V razvitem svetu je običajna gradnja iz odpornejših materialov, kot so: beton, jeklo, steklo … A ob razmišljanju o odgovornejšem obnašanju do okolja in naravnih virov, o poti v bolj zeleno in trajnostno prihodnost se tudi v Evropi obuja ideja o gradnji hiš z zemljo. Tudi v Sloveniji in pri nas, na Dolenjskem.

Priznani ljubljanski arhitekt in publicist dolenjskih korenin Matevž Granda je na domačiji svojih prednikov v Dobravi pri Škocjanu pred nekaj leti zagnal Center za gradnjo z zemljo. Tu že dve poletji v okviru revije Outsider organizira mednarodne delavnice za študente arhitekture, mlade arhitekte in za druge zainteresirane, ki razvijajo stavbe in bivalne sisteme iz gradnikov iz zbite zemlje. Gradnjo z zemljo želi približati širši javnosti, saj je prepričan, da ima veliko prednosti. Lani so v gozdičku na domačiji postavili prvi paviljon iz zemlje, letos že drugega.

»Gradnja z zemljo je starodavna tehnika in najbrž prva stvar, ki jo je človek delal. Z modernizacijo je zemlja izginila iz sodobne arhitekture. Ponovno jo je začel raziskovati avstrijski kipar in tehnolog Martin Rauch. Ob njegovem predavanju leta 2019 v Ljubljani smo se odločili, da moramo začeti ne le pisati o tem, ampak se zadeve lotiti tudi konkretno, praktično – poskusiti iz zemlje kaj zgraditi,« začetke opisuje Matevž Granda, ki z ženo Nino, prav tako arhitektko, izdaja revijo Outsider, revijo o arhitekturi, kulturi in o zanimivih osebnostih.

NAJPREJ DELAVNICE

Leta 2020 so razpisali mednarodni natečaj za hišo iz zbite zemlje, na katerega je prišlo 369 rešitev z vsega sveta, ter začeli delavnice, na katerih so znanje za tovrstno gradnjo začeli sistematično raziskovati. Nato je bilo treba od teorije preiti k praksi, kar ni bilo preprosto. »Nabiranje znanja s prakso je nekaj zelo dragocenega in učenje prek napak ravno tako,« je prepričan Granda.

»Ko smo iz opaža odprli prvo kocko iz zbite zemlje, ki je stala skupaj, je bil za vse velik uspeh. V nekaj dneh smo jih izdelali kakih deset. Lani smo naredili prvi paviljon; nastal je lep zid, ker ga nismo pravilno pokrili, pa je vreme naredilo škodo in zid se je poškodoval. A smo paviljon letos sanirali in postavili streho ter začeli gradnjo novega,« pripoveduje Granda.

LOKALNI MATERIALI

Pri gradnji z zemljo je osnovni material seveda zemlja, a ne edini. Zemljo so dobili na domačiji, na kateri so skopali luknjo ter prišli do ilovice in gline. Vedno se uporabljajo spodnje plasti, zgornjo prst oz. humus pa se odstrani. Nekaj materiala so dobili iz kamnoloma v Raki, kjer kopljejo kremenčev pesek – njihov odpad je bil za arhitekte zanimiv, v zmes je prispeval tudi rdečkasto barvo. Dodali so še kamen iz lokalnega kamnoloma Kremen.

Mešanico je treba ustrezno pripraviti, dodati mogoče glino, če jo je premalo, če jo je preveč, pa je treba dosipati kamenje ali pesek. »S to mešanico, ki smo jo preizkusili, smo prišli do neke optimalne variante. Mešanico smo potem močno zbili v opažu in dobili zid, ki ima nosilne karakteristike,« postopek opisuje Granda in doda, da so postajali pri delu vedno hitrejši in da ni nepomembno, da se učijo drug od drugega.

Drugi paviljon iz zemlje je zgrajen iz štirih stebrov enakih dimenzij, postavljenih tako, da tvorijo zunanje vogale; notranji prostor je minimalne velikosti. Streha je zdaj še zasilna, čez zimo bodo stavbo zaščitili s streho iz križno lepljenega lesa. »Ta paviljon je predvsem didaktično orodje,« pove Granda, ki za prihodnje poletje napoveduje delavnice, na katerih se bodo v nasprotju s prvimi, ko so se učili predvsem o opažu in optimizaciji postopkov, posvečali zlasti razpoznavanju pravih mešanic zemlje, kako jo narediti čim bolj nosilno.

PREDNOSTI ZEMLJE

Prednosti zemlje kot naravnega gradbenega materiala je veliko: zemlja ne povzroča nikakršnih emisij toplogrednih plinov. Nima nikakršnih negativnih vplivov na okolje. Uporabljamo lahko zemljo z gradbišč, ki nastane kot gradbeni odpadek, in te je ogromno in je dostopna. »Ko se vozim naokrog in vidim kupe zemlje, si mislim, koliko hiš bi lahko nastalo iz nje,« pove Granda.

Zemlja tudi dobro akumulira toploto – pozimi prostor greje in poleti ohlaja. Veže vlago in jo oddaja, skratka ima pozitivne klimatske lastnosti za stanovanjske objekte. Je tudi zelo zanimiva na pogled, prijetna na otip, ambient naredi poseben.

»Ta material se lahko po prenehanju uporabe vrne v naravo in spet uporabi za novogradnjo, saj ni bil kemično ali termično obdelan,« pripoveduje Matevž Granda in poudari, da zid iz zemlje seveda ne sme biti v stiku z mokrimi tlemi, treba pa ga je tudi primerno zaščiti oz. z zunanje ali notranje strani izolirati, da je suh – z glinenimi ometi ali lesom. »Zanj je treba skrbeti. Potem je ta material lahko zelo trajen; takšni objekti so v evropski klimi obstojni tudi petsto let,« pove sogovornik.

HIŠE ŠE NI, SO PA STENE

Način gradnje z zemljo je danes zelo običajen na Kitajskem, tudi v osrednji Ameriki, kjer stabilizirani zemlji dodajajo še cement, v Evropi pa ga je obudil Martin Rauch.

V Sloveniji hiše iz zbite zemlje še ni; pravzaprav sta Grandova paviljona zdaj edina tovrstna objekta. Je pa pred kratkim Tone Pugelj, ki vodi podjetje Gnezdo in je ustanovil Center sonaravne gradnje, iz zemlje naredil veliko zunanjo fasadno steno ter nekaj notranjih. Stene iz zemlje se torej pojavljajo kot kombinacija oz. dekorativni element v kaki leseni skeletni ali montaži hiši.

»Tega bo še več, saj ima ta material veliko pozivnih lastnosti,« je prepričan Pugelj. Granda doda, da bi iz odpadne zemlje na gradbiščih lahko kreativno izdelovali tudi protihrupne ograje na avtocestah, razne nasipe itn. To preučuje Zavod za gradbeništvo Slovenije.

Arhitekt odkrito pove, da način gradnje z zemljo trenutno ni konkurenčen drugim načinom gradnje, saj zahteva več časa, ker je težji, v njem je še manj znanja in po nekih izračunih je gradnja z zemljo 30 odstotkov dražja od drugih načinov. To pa ne pomeni, da se v prihodnosti to ne spremeni.

Članek je bil objavljen v novembrski tiskani številki Dolenjskega lista

Besedilo in fotografije: Lidija Markelj