Tanja Tuma: napad na Rushdieja napad na svobodo govora in ustvarjanja
Petinsedemdesetletni Salman Rushdie, avtor Satanskih stihov, za katerega je bila leta 1989 razpisana fatva, smrtna obsodba, je v Chautauqui nameraval govoriti o ZDA kot zatočišču za ogrožene avtorje, ko je planil nanj napadalec in ga zabodel. Pisatelja so s helikopterjem odpeljali v bolnišnico. Po sinočnjih besedah newyorške guvernerke Kathy Hochul živega. BBC navaja besede njegovega agenta, da je Rushdie priklopljen na ventilator in da ne more govoriti. Pisateljevo stanje ni dobro, morda bi lahko izgubil oko. Policisti so v povezavi z napadom priprli 24-letnega Hadija Matarja iz New Jerseyja.
Salman Rushdie je hotel na poletnih izobraževanjih odraslih in otrok v Chautauqua Institution govoriti o svobodi kreativnega izražanja, ki mu ga je odrekel pokojni iranski verski in državni voditelj Homeini, tedaj še zadovoljen, ker že več kot trideset let živi s fatvo. ZDA so bile doslej morda res zatočišče za preganjane pisatelje in druge ustvarjalce iz muslimanskega in drugega sveta, po včerajšnjih krvavih sledovih na panoju odra v zahodnem delu zvezne države New York pa se drugače misleči dolgo ne bodo počutili varne. Ne glede na to, kdo in iz kakšnih bolnih razlogov je, kot so ocenili po dejanju, od desetkrat do petnajstkrat zabodel Salmana Rushdieja.
Zaradi Salmana Rushdieja ni še nihče javno kazal s prstom na Iran. Zaradi nekaterih drugih domnevno načrtovanih atentatov pa so že: tožilstvo 45-letnega Šahrama Pursafija iz Teherana, znanega tudi kot Mehdi Rezaji, obtožuje načrtovanja atentata na nekdanjega ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih in svetovalca predsednika Donalda Trumpa za nacionalno varnost Johna Boltona. Bolton se je na koncu razšel z republikanskim voditeljem, ki mu pripisujejo načrtovanje ponovne predsedniške kandidature, nekateri pa ga še vedno enačijo z ostro zunanjo politiko do šiitske islamske republike.
Brez policijskega spremstva
Pursafi oz. Rezaji naj bi načrtoval atentat tudi na prejšnjega zunanjega ministra Mika Pompea, tako kot na Boltona zaradi uboja voditelja Iranske revolucionarne garde Kasema Sulejmanija leta 2020 z ameriškim vojaškim dronom. Trumpova administracija je Sulejmanija obtožila dirigiranja terorističnih akcij v tujini, za mnoge privržence pa je samo uspešno širil iranski vpliv na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter po svetu. Demokratski predsednik Joe Biden je Iranu ponujal ponovno zbližanje, če bi se vrnili za pogajalsko mizo o jedrski oborožitvi, a vsaj za zdaj brez uspeha.
Ob prvi obletnici kaotičnega umika iz Afganistana se sedanji administraciji obetajo novi napadi na zunanjo politiko, ne glede na to, kdo je v Chautauqui zabodel britanskega pisatelja indijskega rodu. ZDA se mnogim zdijo šibke, nanje se spravljajo avtoritarni režimi od iranskega do ruskega in kitajskega.
Nekateri – med njimi Trump – so umik iz Afganistana povezali celo z odločitvijo ruskega predsednika Vladimirja Putina za napad na Ukrajino, kar je lahko sporno, »avtoritarna aliansa« pa vse bolj odkrito deluje celo v južnoameriškem sosedstvu. Od tam ameriške meje preplavljajo migranti, od katerih mnogi brez pravega nadzora vstopajo v ZDA. Guverner obmejnega Teksasa jih na veliko jezo drugih županov prevaža v demokratska mesta od New Yorka do Washingtona.
V teh mestih že brez tega skokovito narašča kriminal. Na drugi strani političnega odra pa se pritožujejo zaradi dostopnosti strelnega orožja množičnim morilcem. Če se bodo zdaj bali za življenje tudi kreativni umi, bodo ZDA padle še stopničko nižje na lestvici zadovoljstva državljanov.
Večina Američanov se že zdaj jezi zaradi visoke inflacije in pomanjkljivega obračunavanja s kriminalom v številnih mestih, zdaj se bodo morali bati še za življenje tistih, ki so se pred morilskimi tujimi režimi zatekli k njim. Salman Rushdie, ki je za roman Otroci polnoči prejel bookerja, je zadnja leta živel v New Yorku brez policijskega spremstva in se je veselil normalnega življenja. Zdaj se bodo tudi drugi, ki so v podobnem položaju kot on, nelagodno ozirali okrog sebe.
Odzivi pisateljev, novinarjev, politikov na napad
Na novico o napadu na Rushdieja so se odzvali številni literati, kulturniki, zvezdniki in politiki. Nad napadom na enega največjih pisateljev sodobnega časa so med drugim pretreseni v mednarodnem odboru Pisatelji in pisateljice za mir, katerega član je tudi Rushdie.
Kot je v odzivu poudarila predsednica Slovenskega centra Pen in v. d. predsednice Mednarodnega odbora Pisatelji in pisateljice za mir Tanja Tuma, je bila Rushdiejeva književnost velikokrat nagrajena, njegove romane berejo in občudujejo generacije bralcev in privržencev. »Salman Rushdie je inspiracija vsem, ki se borijo proti mračnjaštvu in zlorabi vere v politične namene,« je zapisala.
Obenem je spomnila, da je Rushdie predsedoval organizaciji Mesta - azili v devetdesetih, ki je prerasel v današnjo mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN, katerega članica je tudi Ljubljana. Pisatelji so v rezidencah mest zatočišč varni, ne pa utišani. Rushdie je bil tudi predsednik ameriškega Pena.
»Napad na njegovo telo je napad na njegovo delo in simbolizira napad na svobodo govora in ustvarjanja,« je še zapisala Tanja Tuma. Ob tem je opozorila še na izjavo Mednarodnega Pena, v kateri so tudi zelo ostro obsodili napad. »Nihče ne bi smel biti tarča, še manj pa bi smel biti napaden le zato, ker mirno izraža svoja stališča,« je zapisal predsednik Mednarodnega Pena Burhan Sonmez. »Našemu dragemu prijatelju želimo hitro okrevanje. Naše misli so z njim in njegovo družino,« je dodal.
Na napad na Rushdieja so se v svojem slogu odzvali v pariškem satiričnem časniku Charlie Hebdo, katerega pisarna je bila leta 2015 tarča terorističnega napada, v katerem je umrlo 12 ljudi.
Novinarji Charlie Hebdoja so tako obsodili napad na Rushdieja, nato pa se šaljivo spraševali o motivih napadalca in ugibali, ali ga ni morda k dejanju spodbudilo globalno segrevanje, padec kupne moči ali prepoved zalivanja rastlin med vročinskim valom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Britanski premier Boris Johnson je dejal, da je ogorčen nad napadom, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je sporočil, da je Rushdiejeva bitka univerzalna bitka. Svetovalec za nacionalno varnost v Beli hiši Jake Sullivan je v odzivu na napad dejal, da predsednika in podpredsednica ZDA Joe Biden in Kamala Harris molita za Rushdiejevo čimprejšnje okrevanje. STA
