6. februar 2024, dan varne uporabe interneta
Digitalne veščine za varno uporabo IKT in zaščito podatkov je v 2023 imelo 56 % 16-74-letnikov. 34 % jih je zavrnilo uporabo osebnih podatkov za namene oglaševanja. Petina podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi je plačevala za spletno oglaševanje.
Najmanj osnovne digitalne veščine imelo več kot sedem od desetih mladih
Letos se bo o varni in odgovorni uporabi interneta ozaveščalo 6. februarja. Poudarek bo tokrat na problematiki spletnega nasilja med otroki in mladostniki.
V 2023 je imelo v Sloveniji 47 % oseb, starih 16-74 let (v nadaljevanju: prebivalci), vsaj osnovne digitalne veščine (v EU-27: 56 %), delež je bil največji med mladimi (16-24 let), 73-odstoten.
Digitalne veščine za varno uporabo IKT in zaščito podatkov imela več kot polovica prebivalcev
Digitalne veščine sestavlja pet skupin veščin. Ena izmed njih so veščine za varno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in zaščito podatkov. Take veščine je imelo zelo dobro razvite 29 % prebivalcev (v EU-27: 45 %), pri 27 % pa so bile na osnovni ravni (v EU-27: 24 %). Med državami Evropske unije je bil delež prebivalcev z zelo dobro razvitimi največji na Nizozemskem (77 %), najmanjši pa v Bolgariji (16 %). Obvladanje teh veščin se spremlja s šestimi kazalniki.
Dostop do geografske lokacije zavrnila več kot četrtina prebivalcev
V prejšnjem letu je 21 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi plačevalo za spletno oglaševanje, npr. oglase na internetnih iskalnikih, družbenih medijih (npr. na Googlu, Facebooku, YouTubu) ali na drugih spletnih straneh. Najpogosteje uporabljena metoda je bila kontekstualno oglaševanje (19 %), ki temelji na vsebini spletne strani ali iskanih ključnih besedah. 9 % jih je uporabljalo metodo, ki temelji na sledenju geolokacije uporabnikov interneta, 8 % metodo, ki temelji na sledenju preteklih aktivnosti ali profila uporabnikov interneta, in 1 % podjetij druge metode.
Več kot tretjina prebivalcev je zavrnila uporabo osebnih podatkov za namene oglaševanja (34 %), 29 % jih je omejilo oz. zavrnilo dostop do svoje geografske lokacije, 21 % pa dostop do svojega profila ali vsebine na družbenih medijih oz. do prostora za hrambo podatkov na internetu v skupni uporabi. 23 % prebivalcev je spremenilo nastavitve v internetnem brskalniku, da bi omejili ali preprečili število namestitev piškotkov.
Več kot polovica (53 %) jih je bila zelo ali nekoliko zaskrbljena, ker se njihove internetne aktivnosti spremljajo z namenom, da bi se jim posredovali prilagojeni oglasi, 37 % pa jih te skrbi ni imelo.
Digitalno potrdilo imela manj kot polovica prebivalcev
Pri izvedbi internetnih aktivnosti je pomembno varovanje osebnih podatkov oz. varno elektronsko poslovanje. Ena izmed takih aktivnosti je e-bančništvo. Tega je v 1. četrtletju lani uporabljalo 61 % prebivalcev (v EU-27: 64 %). Še več jih je uporabljalo spletne strani ali mobilne aplikacije javnih ustanov v 12 mesecih pred anketiranjem (maj 2022-april 2023), in sicer 71 % prebivalcev (v EU-27: 69 %). Med mladimi je delež takih znašal 84 % (v EU-27: 70 %).
Varnost osebnih podatkov na internetu je med drugim mogoče zagotoviti z uporabo digitalnega potrdila oz. certifikata (npr. SIGEN-CA, Rekono) ali mobilne identitete (smsPASS). Eno od omenjenih elektronskih identifikacij je v 1. četrtletju 2023 imelo 46 % prebivalcev. 36 % jih jo je uporabilo za dostop do spletnih storitev za zasebne namene v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem (v EU-27: 41 %). Med državami EU je bil delež takih največji na Danskem in Norveškem (pri obeh 98-odstoten).
22 % prebivalcev je digitalno potrdilo ali mobilno identiteto uporabilo za storitve slovenskih javnih ustanov, npr. oddajo vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, 24 % za storitve komercialnih ponudnikov, npr. dostop do e-bančništva, in 2 % za storitve javnih ustanov drugih evropskih držav.
Digitalnega potrdila za dostop do spletnih storitev ni uporabljala več kot polovica
Digitalnega potrdila oz. certifikata ali mobilne identitete za dostop do spletnih storitev ni uporabljalo 55 % prebivalcev. Razlogi za neuporabo so bili različni (mogočih je bilo več odgovorov). 81 % neuporabnikov ni imelo digitalnega potrdila ali mobilne identitete, 38 % jih zanj še ni slišalo, 15 % jih sploh ni dostopalo do spletnih storitev, ki ga zahtevajo. Le 1 % prebivalcev se je pri uporabi digitalnega potrdila srečal s tehničnimi težavami in enak delež jih je imel pomisleke zaradi varnosti, npr. varstva osebnih podatkov.