Povprečje tega indeksa je bilo v tretjem četrtletju 93,8 točke, kar je manj kot v drugem četrtletju, ko je bila rast gospodarstva komajda zaznavna. Poslabšanje sentimenta je sicer posledica pesimističnega pogleda gospodinjstev na njihov finančni položaj in na gospodarstvo kot celoto. Tudi v Ameriki potrošniški sentiment upada, tam se je indeks znižal na 103 točke, kar je nižje od pričakovanega konsenza pri 105,5 točke. Drugi zaporedni padec kazalnika potrošniškega zaupanja v Ameriki v veliki meri odraža dvig cen bencina, ki so se od maja dvignile za skoraj desetino. Upad v indeksu S&P 500 od konca julija tudi ni pripomogel k izboljšanju razpoloženja. Vse to zavira okrevanje zaupanja potrošnikov. Ves upad ameriškega kazalnika potrošniškega zaupanja v septembru se odraža v komponenti pričakovanj, ki se je zmanjšala za 9,6 točke, na 73,7.
Potrošniški pesimizem bo sprva vplival na cene nenujnih ali diskrecijskih dobrin, a dokler bomo imeli doma in v območju evra rekordno krepak trg dela, bo učinek pesimizma na gibanje cen osnovnih dobrin omejen. Do umiritve gibanja cen osnovnih dobrin bomo boleče občutili povišane centralnobančne obrestne mere, te bodo z nami še nekaj časa, medtem ko njihovega povišanja ni več pričakovati. Inflacija se umirja, ekonomska aktivnost, ki jo v tem letu podpira potrošnik, se ohlaja in segrevajo se tveganja v območju evra, ki se izražajo v hitro rastočih donosih na državne obveznice evropskih držav. Največji pospešek v rasti donosa pričakovano beležijo italijanske obveznice, ki hitro povečujejo razliko v donosu nad donosom desetletnih nemških obveznic. Donos italijanskih desetletnih obveznic je v času pisanja znašal že 4,9 odstotka; v tednu dni je pridobil približno 40 bazičnih točk.
Ob tem ECB in Fed vztrajata pri stališču, da bodo obrestne mere ostale visoke še dolgo časa, kar pa seveda ni zapisano v kamen. Fedove posodobljene napovedi kažejo na zelo nežno ohlajanje gospodarstva in dolgotrajno pot do cilja osnovne inflacije na ravni dveh odstotkov. Nedavno sta Nemčija in Francija izdali državne trimesečne zakladne menice z donosnostjo 3,73 in 3,83 odstotka. Ob tem Ilirika kot primarni vpisnik državnih menic sporoča, da bo Republika Slovenija na avkciji v torek, 10. oktobra, izdala 3-, 6- in 18-mesečne državne zakladne menice.
