Včasih se je projektiralo na roko, stoje ob risalni deski. Potem se je risalna deska umaknila CAD-projektiranju, v pozabo je šel tudi svinčnik. Projektanti so delali hitreje in lažje, vseeno pa so ostali pri dveh dimenzijah. Naslednji preskok na BIM-gradnike pa je prinesel večdimenzionalno modeliranje. Investitorji v novogradnje si danes lahko svojo hišo virtualno ogledajo že v prvih fazah projektiranja in sproti izvedo tudi ceno. Pa ne le tisti, ki gradijo stolpnice in velike objekte, ampak tudi tisti, ki gradijo enostanovanjske hiše.
Z BIM se projektira bolj učinkovito, cena in popisi se posodobijo sproti
Medtem ko so se včasih v CAD risali tlorisi iz črt in znakov, se na drugi list pisala legenda, na tretji list risal prerez, potem pa so se količine materialov seštevale v popise, se z BIM vse to dogaja hkrati. Stavbo projektanti sestavljajo iz gradnikov – za steno, za točen tip okna, za sestavo strehe, za pohištvo, za inštalacije. Vsak gradnik nosi poleg vizualizacije tudi številne druge informacije, denimo o ceni, povezanih stroških, velikosti, barvi, količini, lastnostih, načinu vgradnje, načinu vzdrževanja, življenjski dobi ter ne nazadnje o načinu recikliranja ali razgradnje. Medtem ko so CAD-načrti prej krožili od arhitekta do projektantov ter nazaj in se je cikel zaradi dopolnitev tudi večkrat ponovil, lahko danes do projekta vsi dostopajo sočasno.
Prednost tega, da so v modeliranje hiše vključeni vsi deležniki sočasno, pravijo v podjetju Rihter, je tudi izogibanje napakam, ki nastanejo pri prerisovanju oziroma kroženju od enega do drugega projektanta. Ne nazadnje pa je v proces načrtovanja, usklajevanja in prilagoditev, ki potekajo hitreje in učinkoviteje, od začetka lahko vpet tudi investitor. In to v sliki in številki. Svojo hišo namreč lahko vidi in se po njej virtualno sprehaja od vsega začetka, hkrati pa z vsako spremembo sproti spremlja gibanje stroška gradnje.
Proizvajalec z BIM dobi točne popise, investitor pa hitro informacijo o fiksni ceni
Ker BIM omogoča sočasno koordinacijo med arhitekti, inženirji, izvajalci in drugimi udeleženci projekta, je projektiranje učinkovitejše, možnost nepredvidenih dogodkov pa precej manjša. Pri Rihterju pravijo, da neskladja odkrijejo in odpravijo že v zgodnjih fazah projektiranja, ne pa na gradbišču oziroma med sestavljanjem, kar je zlasti pri sestavljanju montažnih hiš izrednega pomena. Investitor si torej lahko prihrani marsikatero gradbiščno presenečenje.
Na tekočem pa je tudi pri stroških. Ker projektantom odpade nepotrebno ročno seštevanje vključenih elementov, kvadratur prostorov, fasadnih površin, ki se z uporabo BIM posodabljajo z vsako spremembo, dobi investitor informacije o ceni veliko prej. Količine, ki jih dobijo iz BIM, so tudi zelo natančne, povejo pri Rihterju, zato so popisi točni in investitorju lahko že v fazi projektiranja povedo končno ceno hiše, ki ostane fiksna.
Bolje se lahko nadzoruje tudi časovni okvir gradnje, ker jo je mogoče simulirati v različnih časovnih obdobjih. Tako lahko izvajalec, ki dela svojo časovnico zasedenosti, ter investitor, ki je odvisen od datuma odobritve bančnega posojila in subvencije Eko sklada, lažje usklajujeta začetek in trajanje gradnje brez napetosti, ali se bodo kamenčki pravočasno zložili v mozaik.
BIM je podlaga za digitalnega dvojčka in korist v vseh fazah življenjskega cikla hiše
Digitalni dvojček neke hiše je digitalna oziroma virtualna različica hiše, ki se nenehno posodablja s podatki iz različnih senzorjev, naprav in drugih virov podatkov. Pri Marlesu smo vprašali, kakšne prednosti digitalnega dvojčka opažajo na svojem vzorčnem objektu Dom24h, in povedali so nam, da se kažejo v vseh fazah življenjskega cikla. Arhitekt Tomaž Meznarič, ki je sodeloval pri načrtovanju, pravi, da so pri projektiranju sprejemali boljše odločitve, ker so lahko preverjali, denimo, energijsko učinkovitost, senčenje in osončenost, popis gradbeno-obrtniških del, količine materiala, stroške in terminske plane.
Gradili so učinkoviteje, ker so natančno načrtovali terminske plane in koordinacijo dela na gradbišču, preverjali kakovost gradnje in tudi sproti odkrili napake in jih odpravljali. Z digitalnim dvojčkom pa Dom24h tudi učinkovito vzdržujejo. Prepoznavajo namreč napake in jih lahko hitro odpravijo, digitalni dvojček pa sam predlaga, kako znižati stroške obratovanja in vzdrževanja. V prihodnosti, v fazi demontaže, nadgradnje ali sanacije objekta jim bo digitalni dvojček pomagal pri načrtovanju sanacije stavbe ter pri recikliranju materialov. Skratka, digitalni dvojček hiše, ki lahko nadgradi v BIM modelirano stavbo, omogoča, da je stavba v vseh fazah življenjskega cikla bolj učinkovita in bolj trajnostna.
Tudi kadar je projektiranje v BIM dražje, investitor praviloma prihrani pri gradnji
V nekaterih primerih, pravi Meznarič, lahko projektiranje v BIM stane več kot tradicionalno projektiranje, saj zahteva večje število ur in več sodelovanja in usklajevanja med različnimi udeleženci projekta. Zgodi pa se tudi, da se cena projektiranja v BIM ne razlikuje veliko od cene tradicionalnega projektiranja. Pri Rihterju povedo, da z BIM-projektiranjem dosegajo konkretne konkurenčne prednosti tudi na področju internih procesov in se dražji vložek investitorju v končni fazi sploh ne pozna v ceni projektiranja.
Kajti čeprav projektiranje v BIM lahko poviša stroške projektiranja, to ne pomeni, da bo gradnja dražja. Nasprotno, uporaba BIM praviloma zniža stroške gradnje, saj omogoča natančnejše načrtovanje, optimizacijo, zmanjšuje število napak in preprečuje izgubo materialov. Glavna prednost pa je kakovostno izveden projekt, saj je gradnja hiše navadno za investitorja projekt, s katerim se sreča samo enkrat v življenju.
Kako iskati projektanta za nov dom? Je BIM pogoj?
BIM ni pogoj, je pa vsekakor varna odločitev za prihodnost. Najprej zato, ker se z BIM veliko enostavneje poišče optimalno razmerje med investitorjevimi željami in finančnimi omejitvami. Potem zaradi možnosti virtualnega ogleda hiše, kar marsikomu krepko olajša sprejemanje odločitve o razporeditvi notranjih prostorov in opremljanju. Ne nazadnje zaradi prihrankov pri izvedbi in zaradi možnosti nadgradnje z digitalnim dvojčkom, ki prinaša nižje stroške obratovanja in vzdrževanja. Potem pa tudi zaradi tega, ker bo hiša dlje ostala sodobna in s tem tudi bolje in dlje držala svojo vrednost.
Ne glede na to, ali se odločimo za BIM ali za CAD, pa velja, da je treba za načrtovanje novega doma iskati zanesljivega projektanta z izkušnjami in referencami, ki jih je treba preveriti. Projektant mora razumeti investitorjeve potrebe in se mora držati dogovorjenega. Biti mora dobro organiziran in zanesljiv, dobro pa je, če so taki tudi projektanti, s katerimi sodeluje. Koristno je tudi preveriti, ali bo podporo in nasvete zagotavljal tudi med gradnjo in po končani gradnji.
Je BIM prihodnost projektiranja enostanovanjskih stavb?
Kratek in jedrnat odgovor je – da. Tako kot se je zgodil prehod iz ročnega risanja na CAD, se bo sčasoma zgodil tudi prehod s CAD na BIM. To pa zaradi tega, ker so prednosti BIM preprosto prevelike, da bi jih lahko spregledali. Omogoča boljšo komunikacijo in sodelovanje med projektanti, zmanjšuje napake in spremembe na gradbišču, z nadgradnjo digitalnega dvojčka pa znižuje stroške obratovanja in vzdrževanja. S tem BIM ob enakem bivalnem ugodju prihrani čas in denar.
Tako, denimo, odpadejo razna dodatna nepredvidena dela zaradi pomanjkljivih popisov količin, pravijo pri Rihterju. Ker lahko napake najdejo in odpravijo že prej. »Po naših izkušnjah pa je poglavitna prednost za kupca, da dobi že v fazi idejne zasnove občutek ter predstavo o posameznih prostorih in o zunanjosti hiše.«
