Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Svet

S pesticidi v zeleno prihodnost

Kot samoumevno je, da v Bruslju s kmetijstvom, ki se sploh ni veliko reformiralo, delajo bolj v rokavicah kot z industrijo, prometom ali proizvodno energijo.
Razjarjeni kmetje so prvega februarja, ko je v Bruslju potekal vrh voditeljev EU, mesto ohromili s 1300 traktorji. FOTO: Yves Herman/Reuters
18. 2. 2024 | 11:59
6:39

V nadaljevanju preberite:

Ko se sprehodiš med kmeti, ki so se sredi ognja, črnega dima in pokanja petard zbrali na velikih demonstracijah na Place du Luxembourg pred evropskim parlamentom, v pogovoru zlahka prepoznaš njihov bes. »Katastrofalno. Nobene prihodnosti nimamo,« mi je zatrdil eden od njih.

Kmečko volilno telo je sicer majhno, a je glasno in vplivno. V igri je tudi veliko denarja. Okoli tretjina proračuna EU (lani je znašal 168,6 milijarde evrov) se steka v kmetijstvo – za neposredna plačila kmetom, ukrepe na trgih, razvoj podeželja. Ko je padel o akt o zmanjšanju rabe pesticidov, ni več veljal argument, da bosta z  zmanjševanjem biotske pestrosti in nadaljevanjem uničevanja zemljišč ogrožena prehranska varnost in preživetje kmetov.

Vsekakor so arhitekti zelenega prehoda v Bruslju zanemarili glasove z ulice, ki se nikoli niso navduševali nad njihovimi zamislimi. Električnih avtomobilov po dostopnih cenah skoraj ni, vsiljevanje toplotnih črpalk se je že v Nemčiji neslavno končalo. In populisti vedno najdejo kakšna »drva« ali podobno temo za podžiganje nezadovoljstva.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine