Laburisti so prejšnji teden dosegli drugi največji uspeh v zgodovini nadomestnih poslanskih volitev, kar je še povečalo preplah v že skoraj štirinajst let vladajoči konservativni stranki. V volilnem okrožju Wellingborough, dolgoletni konservativni volilni utrdbi, so laburisti dobili 46 odstotkov glasov, kar je dvajset odstotnih točk več kot leta 2019, konservativci pa so s takratne 62-odstotne podpore padli na manj kot 25 odstotkov. V volilnem okrožju Kingswood, malo manjši konservativni utrdbi, so laburisti dobili 45 odstotkov podpore, konservativci pa 35.

Po pomoč k Johnsonu?

Majavi premierski stolček Rishija Sunaka se tako še bolj maje. Odkar je oktobra 2022 postal premier, je bilo na Otoku enajst nadomestnih volitev. Laburisti so zmagali na devetih, liberalni demokrati in konservativci vsaki na enih. Vodja laburistov Keir Starmer je ponosen na najnovejši zmagi, je pa na kongresu škotskih laburistov konec tedna vseeno dejal, da lahko konservativci še vedno zmagajo na parlamentarnih volitvah in da »laburisti ne smemo niti za sekundo ustaviti bitke za vsak glas«.

Konservativni premier Sunak, ki trdi, da so nadomestne poslanske volitve vedno težavne za vladajočo stranko, pa je spet pozval k enotnosti v stranki. Resno tudi razmišlja, da bi po razpisu parlamentarnih volitev, ki bodo verjetno jeseni, za pomoč v kampanji prosil nekdanjega premierja Borisa Johnsona, ki slovi kot priljubljen, zabaven in duhovit velemojster volilne kampanje. Vprašanje je, kaj bi na to porekel Johnson. Prav Sunak, ki je bil Johnsonov finančni minister, je namreč s svojim odstopom sprožil Johnsonov padec z oblasti.

Opazen porast stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo

Rezultati dvoje nadomestnih poslanskih volitev pa odmevajo tudi zaradi doslej največjega uspeha desne stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo (Reform UK), ki se je nekdaj imenovala stranka Brexit. Na oboje nadomestnih volitvah je dobila več kot deset odstotkov podpore. Konservativci torej zdaj glasov ne izgubljajo več samo zaradi laburistov, ampak tudi zaradi Reformirajmo Združeno kraljestvo. Njen častni predsednik je najbolj razvpiti brexitar Nigel Farage, ki sicer že več mesecev draži konservativce z namigi, da se bo vrnil v njihovo stranko (zapustil jo je leta 1992, ker zanj ni bila dovolj evroskeptična). Po objavi rezultatov je dejal, da bi večina konservativcev za voditelja raje imela njega kot Sunaka ter da konservativci ne izgubljajo glasov na desnici zaradi stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo, ampak nesposobnosti svojega vodstva. Zadnje, kar je Sunak želel slišati, pa je bilo, da ni nobene možnosti, da bi Reformirajmo Združeno kraljestvo posnemala brexitsko stranko, ki je pred parlamentarnimi volitvami leta 2019 prispevala k zmagi konservativcev z umikom svojih kandidatov iz več sto tradicionalno konservativnih volilnih okrožij, da bi preprečila zmago laburistov.

Sunak je v skrbeh tudi zaradi odzivov v lastni stranki. Vse več konservativnih poslancev upa, da bo prostovoljno odstopil, da bi se izognili za stranko škodljivemu medijskemu cirkusu, ki bi ga sprožil interni postopek za njegovo odstavitev, po domače strankarski puč. Neimenovani nekdanji konservativni minister in vrsta poslancev so za zdaj ustno sporočili predsedniku odbora 1922, ki organizira volitve novega vodje stranke, da zahtevajo premierjev odstop. Prijaznejši kritiki v stranki še ne zahtevajo odstopa, ampak Sunakovo še bolj desno usmeritev. Nova desničarska združba Novi konservativci ga tako poziva, naj se na izziv stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo odzove z zmanjšanjem zakonitega priseljevanja, znižanjem davkov (za bogate), zmanjšanjem socialne pomoči (za revne) in odstopom od Evropske konvencije o človekovih pravicah.