V družbi Postojnska jama so lani dosegli izjemne rezultate. Ustvarili so 13 milijonov evrov čistega dobička, 25-odstotno EBITDA maržo in 20-odstotno EBIT maržo. Letos bo še bolje, je prepričan Marjan Batagelj, solastnik in direktor družbe.
»Glede na obisk v prvih treh mesecih in glede na obisk med velikonočnimi prazniki lahko mi in tudi ves slovenski turizem letos pričakuje od 10- do 12-odstotno rast. Če seveda ne bo kakšnih izjemnih dogodkov,« pove Marjan Batagelj.
Če se bo napoved uresničila, bo Park Postojnska jama (poleg jame ga sestavljajo še Predjamski grad, Vivarij Proteus in EXPO) letos obiskalo že 1,4 milijona gostov.
Visoko nad predcovidnimi številkami
Turizem je covid zelo zaznamoval, leta 2020 so v Postojnski jami poslovali z 2,1 milijona evrov izgube. Leto prej pa so ustvarili 31,4 milijona evrov prihodkov in 9,7 milijona evrov čistega dobička. Z lanskim poslovanjem so te številke močno presegli. Lani so v Postojnski jami ustvarili 39,1 milijona evrov prihodkov (leto prej 26,6 milijona), 14,2 milijona evrov dobička iz poslovanja (leto prej 8,5 milijona evrov), EBITDA je bil 17,2 milijona evrov (leto prej 10,9 milijona evrov) in 13 milijonov evrov čistega dobička (leto prej 7,6 milijona evrov) ter s 129 tisoč evri dosegli dodano vrednost na zaposlenega kot kako visokotehnološko podjetje.
Povečali porabo na obiskovalca
Kje so razlogi, da rezultat tako zelo izboljšujejo?
»Ključno je bilo, da kljub covidu nismo ustavili naložb, temveč smo postorili vse, za kar prej ni bilo časa. Izredno dobro smo organizirani, uspelo nam je precej povečati porabo na obiskovalca. To smo storili v našem gostinstvu, trgovini, pri parkirninah, poenotili smo cene pri skupinah, ki nas obiščejo. Izboljšali smo zasedenost hotela Jama, kjer smo tik pred covidom prenovili del B in s tem pridobili 78 novih sob, še 80 pa smo jih prenovili že prej,« razlaga Batagelj.
Manj skupin, veliko več individualnih gostov
Medtem ko jih je leta 2019 v organiziranih skupinah obiskalo 42 odstotkov vseh gostov, je bilo lani takih 27 odstotkov. Največ gostov je bilo iz Italije (128 tisoč), iz sosednjih držav jih je bilo skupaj 27 odstotkov, na drugem mestu so bili Nemci (102 tisoč gostov), glavni trgi so še Nizozemska, Francija, Češka, Slovaška, Poljska in Beneluks, od koder je prišlo skupaj 32 odstotkov vseh gostov, iz preostalih evropskih držav jih je bilo 17 odstotkov, prav toliko, torej 17 odstotkov, je bilo obiskovalcev iz neevropskih držav, domačih gostov pa je bilo lani sedem odstotkov.
Za naložbe v turizem 20 milijonov evrov
V Postojnski jami imajo zdaj za naložbe v turizem pripravljenih 20 milijonov evrov (ta številka ne vključuje posojil), za finančne naložbe še deset milijonov evrov.
Za zdaj ni videti, da bi se Postojnska jama v kratkem odločila za kakšen večji prevzem.
So pa ravno končali prenovo restavracije in trgovine Briljant v pritličju njihovega hotela Jama. Za prenovo so namenili milijon evrov. Restavracija je zdaj samopostrežnega tipa.
Prihodnje leto bodo tudi prvo z elektriko samooskrbno turistično podjetje v Sloveniji. Postojnska jama porabi dva megavata elektrike. Na upravni stavbi že imajo lastno sončno elektrarno, tista na Krasu čaka na priklop, eno imajo v podjetju TIK v Kobaridu, imeli jo bodo v Cerknem, iščejo še novo lokacijo.
Maja začno prenavljati hotel Cerkno
Družbo Postojnska jama, ki ima koncesijo za upravljanje te kraške lepotice, od lani sestavlja še hotel Cerkno, ki upravlja tudi smučišče Cerkno. Na tem smučišču so imeli v minuli sezoni, ko smo bili priča zelo mili zimi, samo 40 smučarskih dni.
»Maja bomo začeli prenavljati hotel Cerkno, ki ima skoraj sto sob. Znova ga bomo odprli v letu 2025,« pove Marjan Batagelj.
200 let vodniške službe
V Postojnski jami so že šest let po začetku organiziranih obiskov, ti so trajali štiri ure, imeli prva dva vodnika. Zahteva za zaposlitev enega je bila, da zna dobro brati in pisati, za drugega pa, da zna nemško. Od takrat je minilo 200 let, 150 let pa je trajalo, da so zaposlili prvo vodnico. Danes imajo 50 vodnikov, vsi imajo licence in Marjan Batagelj je povedal, da je to zelo zahteven poklic, ki ga zdaj opravljajo predvsem krasoslovci, biologi, geografi, zgodovinarji, tudi profesor matematike. Dobro morajo znati tuje jezike, veliko med njimi je jamarjev …
