Divjačinski golaž za vsako ceno

Posnetek in fotografije srnjačka, ki je ves zbegan in očitno prestrašen zataval v izolsko ladjedelnico, kjer ga je s strelom pokosil lovec, s tem pa v zadnjih nekaj dneh sprožil pravi medijski pogrom, na prvo žogo bolj spominjajo na Teksas kakor na Izolo. Čeprav radi vihamo nosove nad ameriško kulturo nošenja orožja, očitno od Teksašanov in drugih kavbojev nismo tako zelo drugačni. Lovec ni streljal v gozdu, temveč v središču mesta, le lučaj od površin, kjer se igrajo otroci in kjer stoji srednja šola.

Ne glede na to, koliko se nam zdi dejanje zavržno, lovski zanesenjak ni ravnal na lastno pest. Preden je sprožil puško, je zavrtel številko na mobilniku in poklical lovsko inšpektorico. Dala mu je zeleno luč. Pri tem se lahko upravičeno vprašamo, kako je možno, da so strokovne službe odobrile odstrel v malodane urbanem naselju in to brez prisotnosti policistov, ki bi zavarovali območje. Ne glede na policijsko preiskavo, ki bo morda ugotovila, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, morda pa ne bo, je bržkone nekaj narobe z zakonodajo, ki dovoljuje tovrstne kavbojske podvige na urbanih območjih. Če se izkaže, da je lovec ravnal v nasprotju z zakonom, potem si še toliko večjo grajo zaslužita lovska inšpekcija in Lovska zveza Slovenije, ki sta mu odločno stopili v bran. Če damo na stran šale o lovcih, ki si mastijo usta z divjačinskim golažem - na spletu jih v preteklih dneh ni manjkalo -, dogodek meče slabo luč tudi na lovce, ki svoje poslanstvo opravljajo vestno, profesionalno, prostovoljno, dojemajo pa ga kot plemenito poseganje v naravo. Že tako so redno na tnalu. Paradoksalno se jim očita, da ne streljajo dovolj, denimo, ko divji prašiči rovarijo po poljih in povzročajo glavobole kmetom, ali pa da streljajo preveč, kot v primeru medvedov in druge divjadi. S podnebnimi spremembami in človekovim pritiskom na naravo bo njihovo poslanstvo v prihodnje najbrž imelo še večjo težo.

Težko je verjeti, da drobnega srnjačka, ki ni mogel tehtati več kot nekaj kilogramov, ni bilo mogoče ujeti kako drugače in ga odpeljati stran.

Kljub ugotovitvam policijske preiskave in nemara pomanjkljivi zakonodaji pa že zdrava pamet pove, da je uporaba strelnega orožja v središču mesta, brez spremstva policije, neprimerna, predvsem pa nevarna reč. Težko je verjeti, da drobnega srnjačka, ki ni mogel tehtati več kot nekaj kilogramov, ni bilo mogoče ujeti kako drugače in ga odpeljati stran, denimo z ribiško mrežo, kot so predlagali tam prisotni. Navsezadnje so podobno pred nekaj leti storili koprski gasilci in lovci, ki so srnjaka, ta je priplaval po morju in jo ucvrl v javni WC na koprski tržnici, naložili v vozilo in ga spustili v naravo. S tem so dokazali, da za razliko od rožljanja z orožjem obstajajo tudi druge oblike mačizma. Z nabito puško se da še marsikaj početi kot streljati na srnjačke.

---

---