V nadaljevanju lahko preberete:

S tezo Jugoslavija in tržaška kriza je Federico Tenca Montinileta 2018 doktoriral na univerzi v Teramu; disertacija je bila ocenjena kot odlična. Tržaška univerza je pred tem njegovo prijavo doktorske teze zavrnila. V diplomski nalogi se je leta 2010 ukvarjal s fojbami v italijanskem javnem diskurzu. Po diplomi se je kot pripravnik zaposlil na italijanskem veleposlaništvu v črnogorski Podgorici.

Tesno sodeluje z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper, je pogost predavatelj na ozemlju, nekoč imenovanem Jugoslavija. Knjiga o tržaškem vprašanju je pred slovenskim natisom izšla v italijanskem in hrvaškem jeziku. Tesno je povezan tudi s hrvaškim akademskim prostorom: somentor pri njegovi disertaciji je bil zagrebški zgodovinar Tvrtko Jakovina.

»Trenutno se ukvarjam z zgodovino televizijske mreže Koper/Capodistria. V okviru tega raziskujem odnose med slovenskimi furlanskimi pankerji v 80. letih prejšnjega stoletja. Eden od italijanskih akterjev tistega dogajanja mi je pred kratkim dejal: "Živeli smo v odročnem delu Italije, oddaljeni od glavnih družbenih in kulturnih tokov. Zraven pa je bila meja, onkraj katere so se dogajale zanimive stvari,"« pojasnjuje.

In doda: »No, vidite, nekaj podobnega je bilo z mano. Tako kot furlanski pankerji iz 80. let, ki so v Ljubljani odkrili zanimivo sceno, sem tudi sam kot mladostnik rad prehajal mejo. Sprva, kot vsi Furlani, predvsem po nakupih. Takoj ko sem dobil vozniško dovoljenje, pa sem začenjal pogosteje prihajati v Slovenijo. Nato sem se spoprijateljil s hrvaškimi študenti v Trstu. Sočasno, kot študent, sem se začel zanimati za usodo teh krajev. V italijanščini sem prebral knjige Jožeta Pirjevca o jugoslovanskih vojnah in problemu fojb. Nato sem se odločil, da bom študentsko izmenjavo v okviru programa Erasmus opravljal v Ljubljani. Kolegi z milanske univerze so se še dolgo norčevali iz mene, češ da sem se, Videmčan, med vsemi možnostmi odločil ravno za »sosednjo« Ljubljano …«