Vlada je ob nastopu mandata dajala vtis, da gre za ekipo strokovnjakov, ki se bo resno lotila reform. Toda romantike je konec. Od obljub je ostalo bore malo, še manj pa od njene strokovnosti. Namesto da bi se pri sprejemanju interventnega zakona obrnila na tiste, ki zdravstvo res dobro poznajo, se zanaša na mnenje pouličnih aktivistov.
Cesar je nag. Nevladne organizacije so ena največjih prevar v kratkotrajni zgodovini naše demokracije. Njihov razcvet temelji na prepričanju, da je politika a priori slaba, pokvarjena, nevredna zaupanja, da potrebujemo “resnične” predstavnike ljudstva. Še ena podoba politične nezrelosti, je poplava “neodvisnih” županov. Pripadati konkretni politični opciji vzbuja nezaupanje. Tretja anomalija mlade demokracije pa so “novi obrazi” z vso obskurno patologijo, ki jih spremlja. Verjetno potrebujemo še kakšnih 15 ali 20 let, da bomo politično dozoreli in to eksotično navlako “partizanske demokracije” pustili za seboj.
Vladajo nam nevladne organizacije, ki ne prevzemajo nobene odgovornosti!
Seveda tudi prikrito vladavino samooklicanih “predstavnikov ljudstva” – nevladnih organizacij, kar pa še ne pomeni, da so NVO v temelju nekaj slabega, so pa seveda zlorabljeni. “Absolutno nam vladajo nevladne organizacije. Samo poglejte, kako jih ta vlada zaliva s finančnimi sredstvi, koliko njihovih kadrov prihaja v različne posvetovalne svete te vlade. Veste, to je bila napoved današnjega predsednika vlade Goloba. Včasih sem presenečen nad tem, da so ljudje presenečeni. 400 tisoč ljudi je Golob prepričal. Uvodoma sem vam dejal, da ne pristajam na tako stvar, saj ti ljudje ne nosijo nobene odgovornosti,” je v nekem intervjuju svoje videnje pojasnil komentator Miran Videtič. Na volitvah nikdar izvoljene skupine za vladajoče opravljajo umazano delo, odgovornosti pa ne prevzemajo, kot bi jo načeloma morali na volitvah zares izbrani predstavniki ljudstva.
Inštitut 8. marec je leglo potomcev tranzicijskih veljakov
Nevladnikom je dopuščeno, da se ne držijo lastnih načel, da histerično branijo čisto pitno vodo, ko to ustreza delu politike, in da na zadevo malce pozabijo, ko Zoran Janković čez vodonosnik gradi kanalizacijo itd. Saj vemo, o kom je govor – o večni žrtvi Janeza Janše in desnice, o Niki Kovač & Co., ljubljenki osrednjih medijev in sodstva. Njeni napadalci so obsojeni, ne da bi ona sploh pričala pred sodiščem, včasih pa za postopek izve šele pozneje! Za tiste, ki niso samooklicani “predstavniki ljudstva”, pa sodni mlini meljejo počasi, leta in leta, pogosto na škodo žrtve … In ko smo že pri Kovačevi – njeno nedavno snidenje z neuradnim odgovornim urednikom POP TV Dragom Kosom je še dodatno kompromitiralo tako plemenito, opevano zavezanost interesom ljudstva. Okrepilo je zlo slutnjo, da NVO v resnici delujejo v interesu nekoga drugega. Sicer je že dolgo znano, da je Inštitut 8. marec predvsem zbirališče potomcev vplivnih levičarskih veljakov in zakulisnih akterjev tranzicijske levice, tudi sina Draga Kosa Andraža.
Je Keber predstavnik ljudstva ali škodljivi kruhoborec?
Vloga Draga Kosa v aferi Depala vas, v aferi Patria itd. in njegova tesna povezanost z Milanom Kučanom že dolgo nista skrivnost … Hinavščine pa ne more prikriti niti Iniciativa Glas ljudstva oziroma njena vidna predstavnika Dušan Keber in Jaša Jenull. Ko je vladal Janez Janša, je Jenull ognjevito, neumorno protestiral, do “spodrsljajev” aktualne vlade pa ostaja precej bolj prizanesljiv, četudi jo kdaj pa kdaj kritizira … Mimogrede: tudi Jenull je sin vplivnega tranzicijskega mogotca, nekdanjega vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla, ki je še v Jugoslaviji nezakonito zaplenil do oblasti kritično Mladino, njegova mati Jožka Hegler pa je spajdašena z ljubljanskim županom.
Pred dnevi so se predstavniki iniciative sešli z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel in ji predstavili predlog svojega interventnega zakona, za katerega so prepričani, da se loteva ključnih vzrokov zdravstvene krize v Sloveniji. Skrb pa vzbuja dejstvo, da so nasveti pouličnih “gverilcev” za vladajoče pomembnejši kot znanje in izkušnje resničnih poznavalcev področja, zaposlenih v zdravstvu torej. Kaj pa neki umetnik tipa Jenull dejansko ve o težavah v zdravstvu?! Vlada bi za mnenje lahko vprašala katerega koli slovenskega pacienta in ne bi prejela bistveno uporabnejših informacij. Pa bo kdo izpostavil nekdanjega zdravstvenega ministra Kebra, prav tako člana iniciative.
Gre za tistega gospoda, ki je pomagal soustvarjati katastrofo v zdravstvu. Kot je že leta 2020 opozoril Janša, Keber “zagotovo spada v odstotek najbogatejših v državi, in to že najmanj 40 let. Ravno zaradi korupcije in kaosa v zdravstvu, ki ga je soustvarjal in ga še naprej zagovarja pod krinko javnega”. Proti njemu je ostro nastopila tudi zdravnica Alenka Forte: “Dr. Dušan Keber, vedno proti dobrobiti malega človeka; ukinil slovensko geriatrijo z likvidacijo Klinike za geriatrijo Trnovo. Goreč zagovornik evtanazije. Ekstremist in demagog − zagovornik privilegirane levice. Vedno v svojo korist, proti lastnim stanovskim kolegom.” Naj bralec sam presodi, ali je Keber človek, ki si zasluži zaupanje ljudstva, ali samo preračunljiv kruhoborec.
Glas ljudstva bi zdravnike dodatno obremenil!
Zdravstvena ministrica se je po lastnih besedah s člani iniciative pogovarjala o skrajšanju čakalnih dob, sistemu koncesij in interventnem zakonu. Prepričana je, da mora vsak državljan dostopati do izbranega osebnega zdravnika. Za Jenulla pa je bil sestanek konstruktiven. Govorili naj bi o problemih in potencialnih rešitvah. Po njegovem so v zdravstvu prepoznali iste ključne probleme. Njihovi pogledi pa se razlikujejo predvsem v tem, na kakšen način jih želijo reševati. Ministrici so predlagali, da posamezne člene interventnega zakona, ki so ga pripravili v Glasu ljudstva, vladajoči vključijo v interventni zakon ministrstva. Nato pa naj bi k temu pozvali še poslance, koalicijske partnerje in vlado. Člani iniciative si prav tako želijo še večjo obremenitev zdravnikov v primarnem zdravstvu.
Nekdanji zdravstveni minister Keber pa je prepričan, da je normative za delo družinskih zdravnikov mogoče dvigniti tako rekoč “čez noč”. Njihovi predlogi se nanašajo tudi na popoldansko delo, hkrati pa predlagajo vzpostavitev akcijskih načrtov za skrajševanje čakalnih vrst, v katere bi aktivno vključili direktorje bolnišnic in zdravstvenih ustanov, vodje oddelkov in zdravnike. Predlagajo tudi standardizacijo koncesijskih pogodb. Te bi po njihovem morali napisati tako, da se preprečijo morebitne zlorabe, kadrovsko plenjenje in dobičkarstvo v zdravstvu. V iniciativi hkrati menijo, da bi bilo premijo dopolnilnega zavarovanja treba prenesti v proporcionalni davek. S tem naj bi soglašala tudi ministrica, ki pa je prepričana, da danes tega še ni mogoče narediti. Jenull je še sporočil, da so za svoj interventni zakon zbrali že 5000 overjenih podpisov, kar zadostuje za vložitev zakona v zakonodajni postopek.
Zakon predvideva prepoved ali omejitev izrabe dopusta ali stavke
Predlog vladnega interventnega zakona, ki je bil sprejet prejšnji teden, sicer prinaša tehnične rešitve za vpeljavo novega obveznega zdravstvenega prispevka in številne druge ukrepe, s katerimi bi vlada reševala nastali položaj. V primeru posebnih pogojev v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali katerega drugega izrednega dogodka, bi lahko minister odredil enega ali več začasnih ukrepov. Zakon med drugim predvideva začasno premestitev zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti in sklepanje podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke, omejeno izvajanje zdravstvenih storitev v javnih zavodih, obvezno vključevanje izvajalcev zdravstvenih storitev zunaj mreže javne zdravstvene službe v delo javnih zavodov, opravljanje povečanega obsega dela ne glede na starostne ali druge omejitve zakona o delovnih razmerjih ter vključevanje upokojenih zdravstvenih delavcev itd.
Trajanje začasnega ukrepa se sme določiti za obdobje največ treh mesecev. Za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva bi se v skladu s predlogom morali vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, tudi koncesionarji. Predlog poleg tega predvideva podaljšanje ukrepa avtomatičnega podaljšanja koncesij za dodatno delo, in sicer do konca leta 2025. Ravno tako predvideva mesečne bruto dodatke za povečani obseg dela za posebne obremenitve za zaposlene v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev. Zakon bi v letošnjem in prihodnjem letu hkrati omogočil objavo izrednega razpisa specializacij, predvideni pa so tudi ukrepi za lažje zaposlovanje tujih zdravnikov. Do 31. decembra 2025 podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika na stopnjo B2 za diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in magistre farmacije.
Iniciativa je bila večkrat na sestanku pri ministru kot direktorji bolnišnic
Predviden je tudi ukrep skrajšanja obdobja prejemanja nadomestila za čas odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer tako, da se podaljša obdobje bolniškega nadomestila v breme delodajalca v primeru bolezni ali poškodbe z 20 na 30 dni. Posameznik je doslej za denimo 90 dni bolniške odsotnosti zaradi bolezni najprej prejemal 80 odstotkov osnove, nato pa 90 odstotkov. V skladu s predlogom zakona bi posameznik v primeru bolezni ves čas odsotnosti prejemal 80 odstotkov osnove. Poleg tega bi bila uvedena tudi zgornja meja višine nadomestila, in sicer v višini 2,5-kratnika povprečne plače. Pomembno je tudi to, da bi imelo ministrstvo po novem dostop do podatkov ZZZS. Govor je o agregiranih in anonimiziranih podatkih iz podatkovnega skladišča ZZZS, zlasti o trendih v povezavi z realizacijo zdravstvenih programov po izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter stroškov s področja odsotnosti z dela, vendar pa ne vključuje dostopa do osebnih podatkov.
Predlogi vladajočih in (pridružene) iniciative Glas ljudstva so naleteli na ostre odzive opozicije in stroke. Kritična je bila zlasti vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki je izpostavila, da je Glasu ljudstva uspelo večkrat priti na sestanek na ministrstvo kot direktorjem bolnišnic ali zdravstvenih domov. Zelo kritičen je bil tudi predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Igor Muževič: “Kako to, da na ministrstvu za zdravje sprejemate predstavnike neuradne skupine Glas ljudstva, ki dokazano z laganjem in blatenjem poskuša pridobiti pozornost javnosti, ne sprejemate pa uradnih predstavnikov poklicne skupine, ki je nujno potrebna za delovanje zdravstva?”
Po njegovem je spornih več členov zakona. Zdravstvene delavce je razburil zlasti 45. člen, ki se nanaša prav na ravnanje vlade v izrednih razmerah. Zakon pa je mogoče brati tudi tako, da izredne razmere nastanejo že tedaj, ko je v zdravstvu premalo zaposlenih, kar pomeni, da so takšne že danes. Obstaja nevarnost, da bi minister brez razglasitve ugotovil, da je zdravnikov premalo in preprosto uvedel prisilno delo zasebnega sektorja v javnih bolnišnicah. Za Muževiča je sporen tudi 15. člen zakona, ki razpolavlja dodatek za obremenitev medicinskih sester v ambulantah družinske medicine. Kot spornega je izpostavil še 8. člen, ki govori o neprekinjenem zdravstvenem varstvu. “Vsak izvajalec neprekinjenega zdravstvenega varstva lahko zdaj zdravnika družinske medicine prosto razporeja iz ambulant družinske medicine na urgenco. Že zdaj nedostopne ambulante družinske medicine bodo tako postale še bolj nedostopne,” je še pojasnil.
Domen Mezeg