Ne v roku dveh dni, kot to veleva protokol, šele po dveh tednih je Medicinski center Barsos o napaki, da je prišlo do zamenjave vzorcev, obvestil Ministrstvo za zdravje. "Zagotovo so bili tukaj roki zamujeni. Torej, predpisan rok je 48 ur," je pojasnil Marjan Pintar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje.
A na Barsosu zagotavljajo, da zadeve niso želeli prikriti. Odgovarjajo, da v 30-letni zgodovini takšne situacije še ni bilo in da zato niso bili dovolj podrobno seznanjeni s pravilnim protokolom, posledično pa so prijavo dogodka podali s časovnim zamikom. "To je prvi tak primer, ki se nam je zgodil. Ampak dejstvo je, da nam je bil v prvem planu pacient, da sta pacienta obveščena, da poskrbimo za paciente," pravi direktorica Medicinskega centra Barsos Urša Murn.
"Jaz skoraj verjamem, da je bil to prvi šok. Ampak to ne opravičuje izvajalca, da teh korakov, ki so nujni, ni naredil," pa pravi zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore.
Kje v postopku se je napaka zgodila, v Barsosu sicer še ne znajo pojasniti. "Moram pa zelo jasno povedati, da ni šlo za naključje. Pričakujem, da bo vsaka od teh ustanov z mano in z mojim klientom sodelovala v postopku ugotavljanja tega, kje je bila ta napaka storjena, kaj jo je povzročilo," pravi bolnikov odvetnik Rok Petrič.
Dodaten nadzor bo, na zaprosilo Barsosa, opravilo tudi Ministrstvo za zdravje. "Najprej interni nadzor v organizacijah in potem po potrebi druge vrste nadzori. V zelo resnih primerih je to tudi sistemski nadzor. Ne gre toliko za iskanje krivde, gre za iskanje poti, kako bi se takšni dogodki ne ponavljali," pojasnjuje Pintar.
Bi napačno diagnozo lahko prepoznali na Onkološkem inštitutu?
Pa bi napačno diagnozo, ki so jo v Barsosu pripisali sicer zdravemu bolniku, lahko prepoznali na Onkološkem inštitutu? Po biopsiji in pred operacijo pacientu namreč opravijo dodatne preiskave.
"Histološki izvid je eden, potem pa je treba v bistvu še ugotoviti, kako je z njegovo boleznijo, koliko je je. Ali je samo na tem organu, ali je še kje drugje, ali so oddaljeni zasevki," pravi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Irena Oblak.
Predstojnik sektorja operativnih dejavnosti na Onkološkem inštitutu Gašper Pilko je pojasnil, da je treba pred odločitvijo o zdravljenju narediti še slikovno diagnostiko. "Govorim o CT-ju, ki nam v bistvu pove, ali je bolezen razširjena. Pri gospodu CT ni pokazal razširitve bolezni, pogosto pa samega tumorja na želodcu v začetni obliki CT ne pokaže," je pojasnil.
Šlo naj bi sicer za agresivnejšo obliko raka želodca difuznega tipa, ki pa ni, dodaja Pilko, opazen niti na pogled. "Pri tej obliki raka se pri operaciji po navadi tumorja, sploh v začetni obliki raka, ne vidi. Glede na vrsto tumorja, agresivni potencial in lokacijo pa je potrebna odstranitev celega želodca," je še dodal.
Ali oziroma kako bo napačno operiran bolnik pravno ukrepal, pa njegov odvetnik ne razkriva.
KOMENTARJI (130)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.