Sindikati o težavah čezmejnih delavcev
Medregijski sindikalni svet Furlanije-Julijske krajine in Slovenije je danes priredil letno srečanje ob prazniku dela, 1. maju, na novogoriškem mejnem prehodu Rožna dolina. Gre za čezmejni svet, del Evropske sindikalne organizacije ETUC, ki so ga ustanovile slovenske in italijanske nacionalne sindikalne organizacije ZSSS in KS 90 ter CGIL, CISL in UIL. Opozorili so na nerešena vprašanja, povezana s čezmejnim delom.
»Gre za vsakoletno prireditev, ki jo organiziramo na različnih mejnih prehodih med Slovenijo in Italijo, kjer opozarjamo na ovire prostemu pretoku delavcev na obmejnem območju zaradi razlik v sistemu socialnega varstva, pri davčni zakonodaji, priznavanju diplom, poklicnih kvalifikacij in podobno,« pojasni Damjan Volf, predsednik konfederacije sindikatov 90 (KS 90).
Čezmejnih delavcev je po njegovih besedah več tisoč, pri čemer število slovenskih državljanov, ki delajo v Italiji, močno presega število Italijanov, ki imajo zaposlitev v Sloveniji. »Tri četrtine slovenskih plač je nižjih od povprečne plače v državi, kar obmejne prebivalce spodbuja, da si poiščejo delo v sosednji državi.
Še posebej to velja za delovno intenzivne panoge, kot so gostinstvo in turizem, zdravstvena oskrba in prevozništvo. V obratni smeri pa italijanski državljani prihajajo na kvalitetnejša delovna mesta in s tem prinašajo tudi dodano vrednost našemu gospodarstvu,« povzame.
Neenakopravna obravnava čezmejnih delavcev
Kot primer težav sogovornik navede, da lahko slovenski delavci v Italiji zaradi neodzivnosti italijanskega pokojninskega sklada po več mesecev ali celo leto dni čakajo na odločbo o upokojitvi. Italijanski delavci v Sloveniji pa se srečujejo z neenakopravno dohodninsko oziroma davčno obravnavo. Volf opozori, da je bilo z njihove strani že veliko apelov, da se ta vprašanja reši na meddržavnem nivoju.
Problematiko bodo izpostavili tudi ob 30-obletnici ustanovitve medregionalnega sindikalnega sveta, ki jo bodo obeležili letos julija. Pozitivno je, omeni, da se je čezmejno delo na sivo ali na črno močno zmanjšalo, vendar se, na splošno gledano, družbene razlike večajo, prav tako se dogajajo kršitve delovnopravne zakonodaje, ki posegajo v samo človekovo dostojanstvo.
»Nereševanje težav čezmejnih delavcev traja predolgo, to bi morali že zdavnaj zaključiti,« je kritičen tudi Roberto Treu, sindikalni predstavnik CGIL in predsednik medregionalnega sindikalnega sveta. »Delavci v Italiji, ki niso italijanski državljani, denimo, niso upravičeni do otroškega dodatka, kar je nepravično,« podčrta.
Kot pravi, so na današnjem srečanju opozorili tudi na nesprejemljivost ponovne uvedbe mejnega nadzora, ki obremenjuje čezmejne delavce, prav tako pa ne pomaga k rešitvi migrantskega vprašanja. Ne nazadnje omeni, da so novogoriški in goriški občini predlagali, da bi v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK), ki jo bosta mesti gostili prihodnje leto, poseben dan posvetili čezmejnemu delu kot kulturni vrednoti, ki pomembno pripomore k čezmejnemu povezovanju.
