Stevanović, Tomićeva in Lipušček razdeljeni glede izstopa iz EU. Kje so se ujeli?

Kandidati za evropske poslance o resnosti v politiki ter o tem, kaj nam prinaša EU, o skupni vojski in obrambi ter med drugim davku na nepremičnine.

Trije nosilci list zunajparlamentarnih strank – Uroš Lipušček (skupna lista Desusa in Dobre države), Violeta Tomić (Nič od tega) in Zoran Stevanović (Resnica) – imajo na evropskih volitvah resne ambicije. Gostili smo jih v tokratnem podkastu Moč politike, v katerem smo ugotavljali, kje vse se v programskih stališčih ujemajo in kje ne. Violeta Tomić je razkrila, da je na listo svoje stranke zaman vabila Uroša Lipuščka.

Kandidatka stranke Nič od tega sicer trdi, da evropski parlament ne odloča o ničemer – prvi cilj programa njene stranke za evropske volitve je, da se vsem evropskim komisarjem podeli uradni naziv »komisar Rex«, ki da je v resnici edini resnični evropski komisar, druge postavijo interesne skupine, da bi delali zanje. Če torej satirična stranka zastopa takšne cilje in poudarja, da mora biti korupcija dostopna vsem, je vprašanje, ali z nastopom na volitvah sploh mislijo resno. »Smrtno resno,« je zatrdila Tomićeva, nekdanja dvakratna poslanka državnega zbora.

Nasprotovanje evropski oblasti

V stranki Resnica v programu poudarjajo suverenost držav – ker Evropska unija (EU) temelji na delnem prenosu pristojnosti držav na Bruselj, je torej mogoče razumeti, da je Resnica v bistvu proti slovenskemu članstvu?

Stevanović ocenjuje, da je imela zdaj Slovenija v evropskem parlamentu osem dvigovalcev rok, ki so slepo podpirali vse, kar so jim ukazali. »Sem proti Evropski uniji, ki postaja izprijena in ki je postala največji sovražnik sama sebi. Sem proti sedanjemu načinu delovanja, ki v bistvu ogroža mir ter se vpleta v tuje diplomatske in vojaške spore, v podpihovanje vojn, v financiranje orožja, ne glede na to, kje se kaj dogaja, in dejansko nam ogroža varnost in svobodo. Izstop iz Evropske unije ni naša prva opcija, je pa dejstvo, da moramo poskusiti reformirati politiko tako, da zagovarja naše nacionalne interese in cilje. Če bi bili naši nacionalni interesi in cilji ogroženi, moramo pretehtati vse možnosti, vključno s prvo možnostjo, ki je izhod,« je odgovoril Stevanović.

Uroš Lipušček in Violeta Tomić pa nasprotujeta idejam o izstopu. »EU je nastala kot mirovni projekt, ima obeležje socialne države in daje okvir nekemu demokratičnemu razvoju vseh držav na evropski celini, to moramo nadaljevati. Strinjam pa se, da ima evropski parlament premajhne pristojnosti, da bi moral voliti komisijo, ne da jo imenujejo države članice glede na svoje interese,« je poudaril Lipušček in kritiko usmeril na sedanjo predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki si po njegovem mnenju ne zasluži, da bi bila znova imenovana na to funkcijo. »Kljub temu je zaradi moči Nemčije prišla na čelo evropske komisije in danes bolj kot o demokraciji ali socialni državi govori o nujnosti militarizacije Evropske unije in bolj kot interese evropskih držav zastopa interese ZDA,« je prepričan nekdanji dolgoletni novinar.

Tako kot Violeta Tomić je tudi Lipušček poudaril upanje, da skrajne desne nacionalistične sile ne bodo dobile prevlade v novem parlamentu. »Velika nevarnost je, da bo skrajna desnica prevzela Evropsko unijo, skrajna desnica je tista, ki hujska k vojnam in tega se moramo bati in jaz želim samo opozoriti, ampak Slovence in Slovenke rotim, da gredo na te volitve, kajti če je volilna udeležba pod 30 odstotki, tako kot je bila v navadi v Sloveniji, potem vemo, kdo zmaguje, tisti, ki ima fiksno in disciplinirano volilno bazo pri 20 odstotkih, in vidimo, da raziskave že zdaj to kažejo. Vedite, da to posledično potegne za sabo vojne neslutenih razsežnosti,« je ocenila predstavnica stranke Nič od tega.

Zoran Stevanović (od leve), Violeta Tomić in Uroš Lipušček so pred snemanjem razpravljali o podobnostih, a v živahni debati so se hitro pokazale tudi razlike v programskih izhodiščih. FOTO: Blaž Samec
Zoran Stevanović (od leve), Violeta Tomić in Uroš Lipušček so pred snemanjem razpravljali o podobnostih, a v živahni debati so se hitro pokazale tudi razlike v programskih izhodiščih. FOTO: Blaž Samec

Kaj pa skupna obrambna in stanovanjska politika?

Sogovorniki so se opredelili tudi do rusko-ukrajinskega konflikta, priznanja Palestine ter članstva Slovenije v Natu in do očitkov, da se bojuje po svetu predvsem na interese centrov moči, pa tudi do ideje o skupni evropski vojski. Stevanoviću se ideje skupne evropske vojske ne zdi pravilna, raje bi gradil na Slovenski vojski, ki bi jo krepil z varnostno preverjenimi osebami, ki znajo ravnati z orožjem, od lovcev naprej.

Vsak peti mladi v EU opozarja, da je reševanje stanovanjskega vprašanja eno najbolj perečih, s katerimi se srečujejo. Bi se morala EU torej ukvarjati z vprašanjem preprečevanja špekulativnih naložb v stanovanja ter kako? Violeta Tomić bi obdavčila nepremičnine, ki niso v stanovanjski rabi, opozorila je tudi na razliko med elito in amorfno gmoto, ki nikakor ne more priti do stanovanj. »Vemo, da je samo v Ljubljani pokupljenih zelo veliko najdražjih stanovanj, in to z gotovino. In od kod imajo ti ljudje toliko denarja? O tem se nihče ne pogovarja,« je poudarila. Sogovorniki so se strinjali, da bi morala biti stanovanja namenjena bivanju, ne investicijam, ter da bi morala politika končno sprejeti odločitev o progresivnem obdavčenju nepremičnin.

projektEU
projektEU
Projekt sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za podane informacije in stališča.

Preberite še:

Komentarji: