'Ljudi pač ni, težko dobimo delavce'

Sredi tedna smo, nekaj minut po 15. uri. Z družbo se odpravimo na kosilo v Ljubljani. V lokal, kjer smo se še poleti družili ob večerji. Natakar nas že ob prihodu prijazno obvesti, da hrane žal trenutno ne strežejo, saj kuhinjo zaprejo ob treh. "Žal, takšno je trenutno stanje. Imamo težave in upamo, da jih bomo kmalu odpravili," nam pove. 

Tako kot številni drugi gostinci imajo namreč tudi v tem, sicer dokaj obleganem lokalu, hudo kadrovsko stisko. "Ljudi pač ni, težko dobimo delavce," nam še potarna, medtem ko se nam znova opravičuje. V zadnjih tednih lahko le nemočno opazuje, kako jim stranke odhajajo k drugim ponudnikom, ki še imajo dovolj zaposlenih, da lahko pripravljajo hrano čez ves dan. 

A tudi ti vse pogosteje zaposlujejo ljudi, ki znajo izgovoriti komaj kakšno slovensko besedo. Če je bilo to nekoč pogostejše zgolj v gradbeništvu in predelovalnih industrijah, lahko vse pogosteje tuje delavce srečamo tudi v trgovinah, gostinskih lokalih in drugih storitvenih dejavnostih. Slovenskih iskalcev zaposlitve je namreč na trgu rekordno malo, saj je stopnja brezposelnosti najnižja v zgodovini države. 

Delavce iščejo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu, gostinstvu, šolstvu ...

Kadra primanjkuje v skoraj vseh poklicih, pravi Greta Metka Barbo Škrbinc, v. d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Slovenije (ZRSZ). "V nekaterih celo kritično. Vsak dan poslušamo, kako težko je najti delavce tako na področju gradbeništva, v predelovalnih dejavnostih, čistilcih ... Primanjkuje pa tudi strokovnih sodelavcev in visokokvalificiranih kadrov, predvsem na področju zdravstva in socialnega varstva. Pa tudi poklicev na področju gostinstva, prometa, izobraževanja," je naštela le nekaj najbolj kritičnih sektorjev.

Prav zato so se v Zavodu za zaposlovanje lotili aktivnega iskanja delavcev tudi v sosednjih državah oziroma v državah nekdanje skupne države. "Ker menimo, da so to ustaljeni tokovi migracij in da je delavce iz teh držav veliko lažje integrirati v slovenski trg dela kot tiste iz bolj oddaljenih držav, o katerih že tudi razmišljajo naši delodajalci," pravi Barbo Škrbinčeva.

Po uspešno izpeljanih dogodkih v Severni Makedoniji je tako Zavod med 25. in 28. septembrom v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Sarajevu organiziral štiri zaposlitvene dogodke v Bosni in Hercegovini. Zaposlitvene priložnosti v naši državi so predstavljali iskalcem zaposlitve v Sarajevu, Zenici, Banjaluki in Tuzli. Interes za delo v Sloveniji je izkazalo več kot 4300 ljudi, kar po mnenju ZRSZ pomeni, da kadrovski bazen v BiH še ni izpraznjen. 

Nad velikim zanimanjem so bili pozitivno presenečeni tudi sodelujoči slovenski delodajalci s področij zdravstva, socialnega varstva, prometa, gradbeništva, skladiščenja, predelovalnih dejavnosti in drugih sektorjev. Svoje bodoče delavce je namreč v BiH iskalo približno 50 slovenskih delodajalcev, ki zaposlujejo več kot 33.000 delavcev in so Zavodu za zaposlovanje v lanskem letu sporočili več kot 8000 prostih delovnih mest. "Večinoma gre za velike in srednje velike delodajalce iz različnih delov Slovenije, največ z območja Ljubljane, Nove Gorice in Kranja," so pojasnili na ZRSZ. 

Zaradi kadrovske stiske delavci preobremenjeni, ponekod zapirajo oddelke

Na dogodku v tujini je prvič sodelovala tudi kadrovska ekipa Splošne bolnišnice v Novi Gorici. "Potencialnih kandidatov smo imeli 66, od tega računamo, da bi bilo realnih zaposlitev morda tretjina, tam okoli 22," nam je pojasnila Tanja Čotar iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. Med temi je bilo 10 zdravnikov, sedem radioloških inženirjev, 20 tehnikov zdravstvene nege in nekaj manj diplomiranih medicinskih sester. "Nekaj je tudi takšnih, ki so pravkar končali medicinsko fakulteto, pa bi se radi specializirali v Sloveniji. Bili so tudi anesteziologi, pediatri, radiologi ... Profili, ki jih potrebujejo vse bolnišnice. Dobili smo tudi 20 kontaktov srednjih medicinskih sester," je povedala. 

Zadovoljni so, da je bilo več kandidatov tudi za tehnične ter higienske, čistilne in transportne službe. Nove kadre potrebujejo že zdaj, še bolj krvavo pa jih bodo potrebovali čez kakšno leto, ko se bo upokojilo veliko starejših delavcev. Že zdaj pa se kadrovska stiska pozna predvsem pri organizaciji dela urgence, pa tudi v tehničnih službah. "Primanjkuje nam vzdrževalcev, zdravnikov in seveda medicinskih sester. Preobremenjeni so vsi – tako sestre kot zdravniki," pravi Čotarjeva. 

Velike težave s pridobivanjem zaposlenih imajo tudi na področju socialnega varstva. Te se, po besedah Laure Perko iz Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, kažejo predvsem v tem, da ne morejo zadostiti vsem potrebam svojih uporabnikov. "V domovih za upokojence so morali zapreti nekaj oddelkov, ker jim primanjkuje kadra. Skratka, ni dovolj storitev za ljudi, ki jih potrebujejo," je opisala. 

Tudi v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana se prvič ozirajo po delavcih iz tujine, konkretno iz BiH. "K nam je prišlo kar nekaj kandidatov in kandidatk. 37 je bilo takšnih, ki so bili zelo zainteresirani," je predstavila izkupiček zaposlitvenih dogodkov v BiH. "Trije ali štirje kandidati so zelo potencialni, eden ima celo slovensko državljanstvo, ker je potomec Slovencev, čeprav živi v Bosni, zna slovenski jezik. Tega kandidata bomo takoj zaposlili, ko bomo uspeli vse skomunicirati. Predvidevamo, da bi lahko prvi začeli pri nas delati že v novembru, če bodo postopki res olajšani," pravi Perkova. 

Največja težava pri zaposlovanju tujcev v tem sektorju je znanje slovenskega jezika, predvsem pri poklicih, kjer so zaposleni v stiku z ljudmi. Delodajalci poudarjajo, da bi si želeli dodatnih programov, kjer bi se kandidati hitreje učili slovenskega jezika. 

Delavci pa so kot ključne pri odločitvi o zaposlitvi v Sloveniji omenili ponujeno plačilo, delovne razmere, pa tudi podporo pri iskanju nastanitve v Sloveniji, učenju jezika in integraciji v novo okolje. 

Olajšani postopki za zaposlovanje tujcev

Precej kandidatov, ki so prišli na razgovore s slovenskimi delodajalci v BiH, bi se lahko zaposlilo pri sanaciji avgustovskih poplav in plazov, za kar so postopki poenostavljeni. To omogoča Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. 

Na seznamu je 37 poklicev in dejavnosti, za katere je izdaja delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem za zaposlitev in delo hitrejša. 

Delodajalci lahko vloge za soglasja vložijo pri katerikoli upravni enoti, soglasja bo izdajal Zavod za zaposlovanje. Vloge za delovna dovoljenja pa zbira zavod, ki dovoljenja tudi izdaja. Oboje, tako soglasja kot dovoljenja, izda v roku 10 dni od oddaje popolne vloge, je povedala Anka Rode z Zavoda za zaposlovanje. Delodajalec pa bo lahko že naslednji dan po odobrenem dovoljenju takšnega delavca zaposlil. 

O možnostih hitrejšega zaposlovanja teh profilov bo zavod delodajalce seznanjal na posvetih v oktobru in novembru.