Poletje s Prešernovimi nagrajenci

V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je poleti na ogled obsežna razstava likovnih del in fotografij, ki so jih v galerijsko zbirko pridobili v zadnjih sedmih letih. V avgustu in septembru bo sledilo več dogodkov in druženj s Prešernovimi nagrajenci.

Že prihajajoči torek, 8. avgusta, bo ob 20. uri pod grajsko lipo na dvorišču gradu Khislstein gost Dušan Jelinčič, tržaški pisatelj, novinar in alpinist ter letošnji nagrajenec Prešernovega sklada. Z njim se bo pogovarjala dr. Nelida Nemec, beseda pa bo med drugim tekla tudi o njegovi najnovejši knjigi Šepet nevidnega morja, dvanajst let svinca. Nagrajena je bila na literarnem natečaju, ki sta ga ob 90. obletnici ustrelitve bazoviških junakov in ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu razpisali Mladika in Slovenska prosveta. Več o drugih dogodkih v okviru Poletja s Prešernovimi nagrajenci, ki se bodo še zvrstili v avgustu in septembru, v zaključku tega besedila, v katerem se bomo najprej posvetili obsežni razstavi izbranih likovnih del in fotografij, s katerimi so v zadnjih sedmih letih obogatili stalno galerijsko zbirko.

Edinstvena zbirka

Galerija Prešernovih nagrajencev, ki deluje v okviru Gorenjskega muzeja, je v ekskluzivnem predstavljanju prejemnic in prejemnikov najvišjih državnih nagrad za dosežke in življenjske prispevke v slovenski kulturi in umetnosti vsekakor edinstvena. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bili postavljeni temelji za današnjo bogato zbirko del Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost in kasneje tudi galerijo, je galerijski fond narasel na več kot 1600 del.

Samo od leta 2016 do danes so v galerijsko zbirko pridobili kar 705 del, od tega 516 fotografij. Gre za dela 43 avtorjev, od tega je kar 23 novih, med njimi so tudi vsi nagrajenci zadnjih let. Poleg tega so v zadnjih sedmih letih v galeriji pripravili 50 razstav, izdali 25 katalogov, posneli 36 filmov, izdali 9 pesniških zbirk in 2 monografiji.

Iz omenjenega nabora del sta umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik in vodja galerije Marko Arnež izbrala 94 del 44 avtorjev. »S pričujočo razstavo želimo opozoriti na našo bogato stalno zbirko Prešernovih nagrajencev, tokrat izključno z deli, ki smo jih v galerijo dobili po letu 2016. Dela iz prvega obdobja galerije smo leto pred tem predstavili ob njeni dvajsetletnici tudi v obsežni monografiji,« je povedal Marko Arnež in dodal, da je poleg del nagrajencev iz zadnjih let na ogled tudi nekaj del umetnikov nagrajencev, ki jih doslej še ni bilo v zbirki.

Od Beera do Gasparija

V uvodnem delu, sprejemni sobi galerije, so predstavljene publikacije, ki so izšle v zadnjih letih, plemenitijo pa jih fotografski portreti letošnjih nagrajencev, ki jih že tradicionalno pripravi fotograf Tone Stojko, prav tako nagrajenec Prešernovega sklada.

Pritličje sta soavtorja razstave namenila nekaj zadnjim pridobitvam, med drugim je na ogled veliko platno Sandija Červeka iz njegovega črnega obdobja, tu je kozmogram Marka Pogačnika, pa delo Rizi-bizi kiparja Mirka Bratuše in platno Metke Krašovec iz leta 1976 z naslovom Bolniška postelja VII, zanimiv je diptih Franca Novinca iz njegovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja. Ob delih na papirju Živka Ire Marušiča je na ogled tudi veliko platno z naslovom Slovenska aktualna politika, ki sta ga posebej za galerijo skupaj ustvarila Zvonko Čoh in Milan Erič. Platni Aleksija Kobala in Silvestra Komela ter deli letošnjega nagrajenca Nikolaja Beera plemenitita sosednji galerijski prostor.

Prvo nadstropje tokrat pripada avtorjem, ki so v zbirki zastopani z več deli. »Bogato so zastopani fotografi, saj smo v zadnjih letih pridobili več kot tristo fotografij. Najobsežnejši opus je podaril Stojan Kerbler, tu pa so še Milan Pajk, Boris Gaberščik, Joco Žnidaršič in že omenjeni Tone Stojko,« pove Marko Arnež in doda, da je prav tako veliko del Vinka Tuška galeriji podaril njegov sin, slikar Marko Tušek. »Trenutno v mestu iščemo lokacijo v notranjosti kakšne javne ustanove, kamor bi lahko umestili Vinkov ambient iz betona, ki ga je pred časom restavriral Marko.« Ogledamo si video Eme Kugler in delo prav tako letošnjega nagrajenca Hermana Gvardjančiča. Tu je tudi Vran Mirsada Begića, ki ga je izdelal kot hommage Jožetu Tisnikarju.

Prava posebnost sta originalni risbi Tomaža Lavriča za strip Tolpa mladega Ješue in Zvitorepca Mikija Mustra, v prehodni sobi so na ogled dela »starih znancev« galerije Lojzeta Spacala in Vladimirja Makuca.

Tokrat imenovana »ženska soba« v ogled ponuja zadnja dela Alenke Gerlovič, gre namreč za akvarele, ki jih je ustvarjala v Botaničnem vrtu v Ljubljani, in izbor grafik iz podarjenega opusa Tince Stegovec. Tu gostuje tudi animirani film Box Dušana Kastelica.

V najbolj intimnem prostoru galerije so tokrat na ogled dela slikarja Valentina Oblaka in nedavno preminulega kiparja Draga Tršarja. Galerija je v zbirko pridobila več kot trideset portretov sodobnikov s področja kulture in umetnosti. Navdušujemo se nad portreti Rudija Šeliga, Nika Grafenauerja, Andreja Jemca, Daneta Zajca, Edvarda Kocbeka, Draga Jančarja, Borisa Pahorja, Jakoba Ježa, Marjana Pogačnika ...

Galerijski prostor v drugem nadstropju je namenjen starejšim mojstrom, kot so Božidar Jakac, Kiar Meško, Tine Kos, Nande Vidmar, Marij Pregelj, Zoran Mušič, Miha Maleš, pa tudi gvaš Maksima Gasparija z motivom Franceta Prešerna. Arnež pove, da v Galeriji manjkajo dela le še okrog 35 avtorjev, kar je približno slaba tretjina vseh likovnih umetnikov – Prešernovih nagrajencev.

Dogodki z nagrajenci

Po pogovornem večeru z Dušanom Jelinčičem ta torek bodo sledili še štirje četrtkovi večeri s Prešernovimi nagrajenci, 31. avgusta bo klavirski recital imel Drago Ivanuša, 7. septembra bo sledil večer poezije z dr. Andrejem Medvedom, teden kasneje, 14. septembra, bo večer z Iztokom Mlakarjem, zaključni dogodek 21. septembra pa bodo med drugim oplemenitili tudi Breda Ilich Klančnik, Lev Menaše in Herman Gvardjančič.