TV namigi: frizura Piercea Brosnana, odkritje o Kralju in kritika režima

Pierce Brosnan je sončni kralj, Tone Kralj pa je slikar, ki se iz vodilnih ljudi norčuje tudi v cerkvah. Kritičen do režima je tudi film z Metodom Pevcem.
Fotografija: Kraljeva hči. Foto Kino
Odpri galerijo
Kraljeva hči. Foto Kino

Nedelja, 28. aprila

 

Kraljeva hči (Premiera): Kino ob 20.00

Vikendova ocena: 2 (od 5)

The King's Daughter. Koprod., 2022. Režija: Sean McNamara. Igrajo: Pierce Brosnan, Kaya Scodelario, William Hurt, Benjamin Walker, Pablo Schreiber. Akc. film. 120 min.

Fantazijska pustolovščina s Pierceom Brosnanom v glavni vlogi spremlja zgodbo francoskega kralja Ludvika XIV., imenovanega tudi Sončni kralj, ki v želji po nesmrtnosti ujame življenjsko moč morske deklice. Toda do zapleta pride, ko v palačo prispe kraljeva dolgo prikrita nezakonska hči Marie-Josèphe, ki vzpostavi vez s čarobnim bitjem.

Ko se Marie-Josèphe sooči z Ludvikom XIV., naleti na šokantno odkritje, zato je odločena, da se mu bo postavila po robu ter rešila morsko deklico ...

Kritiki so pohvalili igralsko zasedbo in kostume – verjetno je bilo največ vrstic natipkanih o »rockovski« frizuri Piercea Brosnana, ki je kilometre daleč od tiste iz Jamesa Bonda – zgodba pa jih ni navdušila.

Tone Kralj in prostor meje (Premiera): TV SLO 1 ob 22.25

Slo., 2023. Avtorja: Egon Pelikan, Marko Radmilovič. Dok. film. 75 min.

Tone Kralj in prostor meje. Foto TVS
Tone Kralj in prostor meje. Foto TVS

Film povzema in pojasnjuje odkritje, s katerim si je zgodovinar dr. Egon Pelikan prislužil Zoisovo priznanje ter vznemiril domačo in tujo stroko.

Prvi del filma se ukvarja s slikarjem Tonetom Kraljem, njegovim mestom v zgodovini umetnosti, nekonvencionalnim slikarskim in mladostnim odraščanjem ter odnosom z bratom Francetom.

Drugi del filma se ukvarja s političnimi razmerami na Slovenskem po prvi svetovni vojni, predvsem z rapalsko mejo in z usodo ljudi, ki so ostali odrezani od matičnega naroda. Predvsem omenijo delovanje duhovščine v Julijski krajini in poudarijo razliko med stališči in delovanjem ljubljanskih cerkvenih oblasti in narodnoobrambno držo primorskih duhovnikov.

Bistveni del dokumentarnega filma se ukvarja z delovanjem slikarja Toneta Kralja za rapalsko mejo. Kot cenjen in priljubljen slikar cerkvenih poslikav je v primorskih cerkvah preživel več desetletij. Znano je, da je v nekaterih cerkvah svoje nestrinjanje s fašističnimi, kasneje tudi nacističnimi oblastmi pokazal s satiričnim slikanjem nekaterih vodilnih političnih osebnosti ter tudi dogodkov tistega časa.

Nasvidenje v naslednji vojni: TV SLO 2 ob 22.55

Vikendova ocena: 5 (od 5)

Slo., 1980. Režija: Živojin Pavlović. Igrajo: Metod Pevec, Boris Juh, Hans Christian Blech, Milan Puzić, Tanja Poberžnik. Drama. 125 min. 

Nasvidenje v naslednji vojni. Foto TVS
Nasvidenje v naslednji vojni. Foto TVS

Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk in nemški vojak Bitter, ki se je v okupatorjevih vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Njun pogovor dopolnjujejo prizori Berkovih spominov na srečanja z ljudmi iz vojnih dni, med katerimi je imel izkušeni španski borec Anton, še posebej pomembno vlogo. Berk je z Antonom preživel večji del svojih partizanskih dni, vse do Antonove tragične smrti ob koncu vojne.

Nasvidenje v naslednji vojni je slovenski film srbskega režiserja, ki je nastal po romanu Menuet za kitaro slovenskega pisatelja Vitomila Zupana. Kot so zapisali na TVS je »k razvpitosti filma pripomogla eksplozivna kombinacija številnih dejavnikov. Film je posnel en politični oporečnik, Živojin Pavlović, po romanu drugega oporečnika, neuklonljivega slovenskega boema, avanturista, nekdanjega zapornika, pisatelja Vitomila Zupana, za nameček je v kinodvorane prišel v napetem ozračju komaj nekaj mesecev po smrti Josipa Broza - Tita. Že Zupanova predloga Menuet za kitaro iz leta 1975 je veljala za provokativno čtivo, rušila je mite o partizanstvu in kljub postavitvi v čas NOB-ja delovala kot (nikakor ne subtilna) kritika jugoslovanskega enopartijskega režima.«

Film je digitalno restavrirana različica, ki je nastala v sodelovanju med Slovensko kinoteko, Slovenskim filmskim arhivom in Slovenskim filmskim centrom.

Komentarji: