Čeprav ni dolga, je bila slovenska obala v preteklosti gosto posejana s solinami, med katerimi so bile najpomembnejše piranske. Te pisni viri prvič omenjajo v drugi polovici 13. stoletja, danes pa so ohranjene le še soline v Strunjanu in del Sečoveljskih solin, ki se imenuje Lera. Za obiskovalce Sečoveljskih solin je najprivlačnejši opuščeni del solin, ki mu pravijo Fontanigge, saj jih lahko tam pričakajo za slovenski prostor edinstveni prizori – veliko ptic, obsežni travniki slanuš in več kot 100 opuščenih in porušenih solinarskih hiš. Tam je tudi Muzej solinarstva, ki je dostopen s plovilom Solinarka, z električnim vlakom, s kolesom ali peš.
Manjše, a nič manj zanimive, so Strunjanske soline, ki so prav tako del krajinskega parka. Poleg lagune Stjuža s solinami je tu še severna stran parka z do 80 metrov visokimi prepadnimi stenami, med katerimi izstopa Strunjanski klif. Pod njim, na dnu Mesečevega zaliva, je obsežen podvodni travnik, kjer živijo številne ogrožene živalske vrste.
K trajnostnemu prostorskemu načrtovanju, zaščiti in ohranjanju naravne dediščine so zavezani tudi v Ankaranu, kjer poleg Krajinskega parka Debeli rtič leži slani travnik pri Sv. Nikolaju, ki spada v mrežo območij Nature 2000. Pred dnevi so tu odprli novo pešpot, ki povezuje naselje in obalo. Prek skupno 577 metrov dolgega lesenega mostovža poteka tudi nova učna pot, obalna pešpot se konča na Sv. Katarini, kjer je fitnes na prostem.
Medtem piranska občina vabi tudi z vasicami v svojem zaledju. Ena med njimi je Nova vas, strnjeno naselje na griču nad Dragonjo, ki kar žari v soju številnih elementov istrske arhitekture ter že dolgo prisotne tradicije oljkarstva in vinogradništva. Posebnost te male istrske vasi so velika kamnita dvorišča, ki pričajo o živahnem vaškem življenju v preteklosti. Pomembno vlogo pri oblikovanju današnje podobe vasi je imelo kmetijstvo. Ustno izročilo celo pravi, da je vaščanom uspelo zgraditi cerkveni zvonik z izkupičkom od prodaje istrskega česna. V spomin na ta dogodek še dandanes v poletnih mesecih organizirajo praznik vina in česna. Nova vas je tudi ena redkih vasi v slovenski Istri z ohranjenim starim vodnim virom (zajetjem).
Na drugem griču je Padna, kjer med znamenitosti sodi cerkev sv. Blaža, zraven stoji zvonik, ki so ga domačini zgradili 1885, obnovili pa 1992. Ob cerkvi je v prenovljenih prostorih nekdanje šole Galerija Božidarja Jakca, v kateri so razstavljene grafike in risbe tega velikega slovenskega slikarja. Vas je kulturni spomenik.
Tretja v nizu vasi je Sv. Peter, vas, ki se ponaša z etnološkim muzejem Tonina hiša, kjer je v pritličju torkla (stiskalnica oljk), v nadstropju pa kmečka kuhinja in soba predstavljata način življenja v preteklosti, ko so se prebivalci ukvarjali s poljedelstvom, vinogradništvom, oljkarstvom in domačo obrtjo. Danes se ukvarjajo predvsem z vinogradništvom, oljkarstvom in zelenjadarstvom. V vasi tudi danes deluje oljarna. Na vrhu hriba leži pokopališka cerkvica sv. Duha.
