Gvajana in Venezuela sta že več kot sto let v sporu zaradi z minerali in nafto bogate regije Essequibo, v zadnjem času pa so se napetosti med državama še zaostrile.
Gvajanska vojska je v sredo sporočila, da je v bližini meje z Venezuelo izginil njihov povsem novi vojaški helikopter tipa bell 412 EPI. Včeraj so pojasnili, da je v strmoglavljenju umrlo pet oseb, dva pa sta preživela. Na krovu so bili visoki gvajanski vojaški častniki.
Po besedah gvajanskega premierja Marka Phillipsa oblasti vzrok za helikoptersko nesrečo še preiskujejo. Poveljnik gvajanske vojske Omar Khan je ocenil, da so nesrečo najverjetneje povzročile slabe vremenske razmere, zavrnil pa je možnost, da bi bil helikopter tarča napada.
Kot je dejal, zaenkrat ni znakov, ki bi kazali na morebitno vpletenost Venezuele, kljub temu da ta v zadnjem času ob meji kopiči svoje vojake in težko vojaško opremo. "Nimamo informacij, ki bi kazale na to, da je na tem območju potekal kakršen koli let venezuelskega letala. Špekulacije niso nekaj, v kar se želim spuščati. Naša prednostna naloga je rešiti življenja," je komentiral Khan.
Združene države Amerike so medtem v četrtek napovedale skupne vojaške letalske vaje z Gvajano. Kot so pojasnili, gre za "rutinsko sodelovanje za izboljšanje varnostnega partnerstva" med državama.
Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je ameriško-gvajanske vojaške vaje označil za provokacijo. "Ta nesrečna provokacija Združenih držav v korist ExxonMobila v Gvajani je še en korak v napačno smer. Opozarjamo, da nas ne bodo odvrnili od naših namer glede Essequiba," je zapisal na družbenem omrežju X.
Varnostni svet Združenih narodov se bo sicer danes sestal za zaprtimi vrati, da bi razpravljal o naraščajočih napetostih med Gvajano in Venezuelo. Razpravo je zahtevala Gvajana. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v odzivu dejal, da z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov.
"Ne želimo in ne potrebujemo vojne v Južni Ameriki," je povedal. Brazilska vojska je sicer v luči napetosti okrepila svojo prisotnost v mestih Pacaraima in Boa Vista na severu države.
Več kot stoletje trajajoč spor
Essequibo je 159.500 kvadratnih kilometrov velika regija, ki predstavlja dve tretjini celotnega ozemlja Gvajane. Caracas trdi, da je reka Essequibo na vzhodu regije naravna meja med državama, kot je bila leta 1777 določena pod špansko oblastjo. Prepričani so, da si je Združeno kraljestvo v 19. stoletju neupravičeno prilastilo venezuelsko ozemlje. Gvajana na drugi strani poudarja, da je bila meja določena v času britanske kolonije in jo je leta 1899 potrdilo tudi mednarodno arbitražno sodišče.
Spor med državama se je še zaostril, vse odkar je ameriški naftni velikan ExxonMobil leta 2015 ob obali Essequiba odkril velike zaloge nafte. Venezuela si prizadeva območje spraviti pod svojo oblast, v nedeljo pa so o prihodnosti regije izvedli referendum.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v pogovorih z gvajanskim predsednikom Irfaanom Alijem v sredo potrdil neomajno podporo Washingtona suverenosti Gvajane in pozval k mirni rešitvi spora.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro medtem ne miruje, v torek je denimo predstavil predlog zakona o ustanovitvi venezuelske province v Essequibu in naročil državni naftni družbi, naj izda dovoljenja za črpanje surove nafte v regiji. Naftnim podjetjem, ki delajo na podlagi koncesije, izdane s strani Gvajane, je medtem postavil ultimat, naj v treh mesecih ustavijo vse operacije. Gvajanski predsednik je Madurove izjave označil za "neposredno grožnjo" njegovi državi in dodal, da je vojska v pripravljenosti.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.