Neprilagojena hitrost je glavni vzrok za prometne nesreče, še posebej tiste z najhujšimi posledicami: lani je zaradi prehitre vožnje umrlo 32 ljudi, predlani 26. A to nas še kar ne strezni. Zadnja preventivna akcija za zmanjševanje hitrosti na naših cestah je to le še potrdila. Med šestdnevnim poostrenim nadzorom je policija ugotovila kar 3000 kršitev, od tega 440 na cestah zunaj naselja. Na le enega od teh dni, ko je tako kot v skoraj vseh evropskih državah tudi pri nas potekal maraton nadzora hitrosti, so našteli 1170 prekoračitev, 247 zunaj naselij. Nadzor je potekal od 6. do 18. ure na vnaprej objavljenih lokacijah.
Ustavili so kar nekaj voznikov, ki so močno ogrožali svoje življenje in življenje drugih. Naj omenimo le dva primera: voznik BMW je na regionalni cesti zunaj naselja, kjer je hitrost omejena na največ 80 kilometrov na uro, vozil kar 192. Drugemu, bil je za volanom porscheja, so na avtocesti na odseku z omejitvijo 100 izmerili 189 kilometrov na uro.
Po podatkih evropske komisije od 40 do 50 odstotkov voznikov v državah EU vozi hitreje, kot so omejitve, od 10 do 20 odstotkov pa jih omejitev redno prekoračuje za več kot 10 kilometrov na uro. Pri nas je stanje še slabše. Na območju celotne EU je prevelika hitrost glavni vzrok za približno 30 odstotkov smrtnih nesreč, pri nas pa je v obdobju od 2013 do 2022 hitrost zakrivila še bistveno več smrti na cestah, 38,5 odstotka. Zaskrbljujoči so tudi rezultati ankete Agencije za varnost prometa, v kateri je 90 odstotkov vprašanih priznalo, da omejitev hitrosti občasno namerno prekoračijo.
Širjenje con 30
Prehitra vožnja je pogosto povezana z uživanjem alkohola, ki daje lažen občutek poguma. Policija sicer ugotavlja, da so višje povprečne hitrosti značilne predvsem za obdobja lepega vremena, ko so vozne lastnosti dobre. Vozniki lahko zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen občutek varnosti ter pogosto precenijo svoje sposobnosti, zato vozijo hitreje in agresivneje. V lepem in toplem vremenu, predvsem spomladi in poleti, je promet gostejši, poleg voznikov osebnih in tovornih vozil je na cestah tudi veliko pešcev, kolesarjev, mopedistov in motoristov, pa tudi kmetijske mehanizacije, kar dodatno slabo vpliva na varnost.
Višje hitrosti prinašajo hujše posledice, zlasti pri najranljivejših prometnih udeležencih. Zato se že dlje časa pojavljajo pobude za znižanje omejitev hitrosti, predvsem v naseljih. Za to se trudi tudi zavod Varna pot, lani s projektom Slow City (počasno mesto, op. a.), ki ga je sofinancirala EU. Opozarja, da najvarnejše države EU na hitrih cestah hitrost postopoma omejujejo na 100 kilometrov na uro, v naseljih pa prehajajo s 50 na 30 kilometrov na uro. Največji premiki, predvsem v naseljih, se dogajajo v Franciji, Nemčiji in Italiji. Zakaj več omejitev na 30, sploh v okolici šol, vrtcev in spalnih sosesk? Tveganje smrti ali hude poškodbe v primeru trka avta s pešcem ali kolesarjem je pri 50 kilometrih na uro 50-odstotno, pri 30 pa 10-odstotno. Mimogrede, trk avta pri hitrosti 50 kilometrov na uro v pešca je enak padcu človeka z višine skoraj 10 metrov. Z manjšo povprečno hitrostjo za le en kilometer v naseljih se število umrlih in hudo poškodovanih zniža za štiri odstotke (zunaj naselij pa za dva odstotka).
