Turška opozicija zmore premagati predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in njegovo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP). Na nedeljskih lokalnih volitvah je levosredinska Republikanska stranka (CHP), ki ji na lanskih parlamentarnih in predsedniških volitvah ni uspelo končati Erdoganove vladavine, zadala krepko volilno zaušnico AKP. Republikanski stranki ni uspelo zgolj ohraniti svojih glavnih županskih trdnjav, Carigradu in Ankari je z osvojitvijo štirinajstih dodatnih provinc (po teh volitvah jih vodi 35, AKP pa zaradi izgubljenih petnajst provinc zgolj še 24) dodala še območja, kjer je doslej dominirala AKP. Volilna udeležba je bila za slabih šest odstotnih točk nižja kot na zadnjih lokalnih volitvah leta 2019, ko je dosegla dobrih 84 odstotkov glasov.
Nedeljski poraz AKP je bil najhujši volilni poraz, odkar je 70-letni Erdogan pred enaindvajsetimi leti prišel na oblast in je država krepko padla na lestvici demokratičnosti. Dejansko se je stranka prvič od njene ustanovitve uvrstila na drugo mesto. Razlog za zmago opozicije tiči predvsem v slabih gospodarskih razmerah. Erdoganove obljube za brzdanje visoke inflacije, stabilizacijo devalvirane lire in upočasnitev rasti življenjskih stroškov so ostale neuresničene.
»Ljudje so hoteli poslati signal vladajoči stranki, da so siti gospodarskih problemov, znotrajstrankarskih trenj in korupcije. Mnogi volilci niso šli volit. Nekateri so volili manjšo islamistično stranko. Veliko protivladnih volilcev pa je glasovalo za kandidate CHP. To je velika zmaga za CHP. Ta lahko zdaj sestavi nov koalicijski format brez velikih koalicijskih koncesij za preostale stranke,« je razloge za poraz AKP za Dnevnik strnil dr. Berk Esen, politični analitik z Univerze Sabanci.
Neosvojljiva Carigrad in Ankara
Trend volilnih izgub AKP na lokalnih volitvah se je po volitvah leta 2019, ko je AKP izgubila največji mesti, nadaljeval. Največji dragulj, županski položaj v Carigradu, ki si ga je hotel s svojim kandidatom spet prisvojiti Erdogan, je ostal trdno v rokah lanskega podpredsedniškega kandidata Ekrema Imamogluja. Carigrad, za katerega velja, da kdor vlada mestu ob Bosporju, vlada tudi državi, je ostala opozicijska Bastilja. Prav tako CHP ni spustila iz rok županskega položaja v Ankari, ki jo bo še naprej vodil Mansur Yavas, sicer drugi podpredsedniški kandidat lani klavrno spodletelega poskusa CHP, da z nekarizmatičnim voditeljem CHP Kemalom Kilicardoglujem konča Erdoganovo vladavino.
CHP je razširila svoj vpliv s svojih tradicionalnih območij na še druge konce države. Ob tem, da si je izborila precej več županskih mest, je AKP premagala tudi v deležu dobljenih glasov volilcev. Na jugovzhodu države je v desetih provincah slavila prokurdska stranka DEM. Župane njene predhodnice HDP je Erdogan odstavljal zaradi očitkov, da imajo povezave s prepovedano kurdsko stranko PKK.
Erdogan priznal poraz
Tako krepka zmaga CHP močno povečuje možnosti 53-letnega Imamogluja, da leta 2028 postane novi turški predsednik. »Imamoglu ima možnosti, da postane predsedniški kandidat in tudi zmaga na volitvah. Morda bodo pritiskali na predčasne volitve, a se mi zdi, da teh ne bodo mogli doseči,« še ocenjuje Esen. Po njegovi oceni pa AKP na drugi strani ne bo postala bolj avtoritativna, saj tudi za svoje programe ne bodo imele več veliko sredstev, ker bo lokalne skupnosti večinoma nadzorovala opozicija. »Verjetno bodo poskušali doseči spremembe v vodstvu stranke, pa tudi v gospodarski politiki,« še o naslednjih potezah AKP razmišlja Esen.
Erdogan je še v volilni noči obžaloval volilni poraz in pristavil, da bodo dobro preučili razloge zanj. Pravilno je ugotavljal, da je njegova AKP izgubljala podporo na lokalni ravni – in to celo delno v osrednji Anatoliji, prav ta pa je bila za njegovo krepitev oblasti v Turčiji vedno njegova volilna baza. »Popravili bomo svoje napake in odpravili pomanjkljivosti,« je napovedal Erdogan. Vlada sicer namerava nadaljevati gospodarske reforme, Erdogan pa obljublja, da se bodo rezultati pokazali čez pol leta.
