Letošnja sezona je zaradi spomladanske zmrzali, obilo dežja, ki izpira cvetni prah, ter hude vročine, ki suši medičino, zelo slaba. Ponekod čebelarji medu ne bodo več točili, saj bodo imele čebele komaj kaj medu že zase, da bodo sploh lahko preživele zimo, poročajo s terena.
Na Čebelarski zvezi Slovenije so še prvi teden julija na naša vprašanja, kako bodo ukrepali, odgovarjali, da se upravni odbor še ni odločil, ali bo za pomoč prosil ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
S predstavniki ministrstva so se nato sestali 11. julija. »Na sestanku je bila na kratko predstavljena slaba letina zaradi neugodnih vremenskih razmer. Posebnih dogovorov glede slabe letine na sestanku ni bilo. Osrednja tema pogovora pa je bila izvedba intervencij za področje čebelarstva v prvem letu izvajanja Strateškega načrta SKP 2023- 2027,« so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.
Na sestanku so se dogovorili, da bodo javne razpise za čebelarstvo objavili že letos jeseni za naslednje leto. »Prav tako pa je predvideno, da se v jeseni začne razprava o morebitni spremembi intervencij v čebelarstvu iz SN SKP 2023- 2027, ki pa bi se začele izvajati z letom 2025,« so sporočili z ministrstva.
Na ministrstvu sicer ne komentirajo slabe sezone in razmer na trgu, saj »čebelarska sezona še traja, podatki o pridelkih medu in cenah sladkorja še niso dokončni«. Je pa že lani čebelarjem ministrstvo izplačalo več kot 2,654 milijona evrov kot nadomestilo škode v čebelarstvu.
V Sloveniji se lahko pohvalimo z največ čebelarji v populaciji na svetu, so pa večinoma ljubiteljski in ne ustvarjajo tržnih presežkov, večino medu prodajo doma in prijateljem.
Dež sproti izpira cvetni prah
»Vpliv vremena na letino medu je kompleksen, saj so čebele odvisne od cvetnega prahu in nektarja za proizvodnjo medu. Dolgotrajne suše, močno deževje, nenavadno hladno ali vroče vreme vplivajo na razpoložljivost cvetnega prahu in nektarja, kar vpliva na pridelavo medu,« pojasnjuje Vlado Auguštin iz Čebelarske zveze Slovenije, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja. Obilno deževje sproti izpira cvetni prah, pravijo čebelarji.
Lokalno nekaj izkupička bo, na splošno pa je slika slaba. V Prekmurju so na primer natočili nekaj akacijevega medu, v Posočju nekaj medu lipe. Trenutno poteka paša v gozdu, a mora biti vreme ustrezno. »Če bo dež na sedem do deset dni, bo dobro, vse drugo pa ne,« pojasnjuje Boris Seražin, poklicni čebelar z Rakeka in nekdanji predsednik Strokovnega združenja poklicnih čebelarjev.
Težava pa ni le, da ne bo medu za prehrano ljudi, ne bo ga niti za prehrano čebel, ki tako ostajajo brez pomembnega dejavnika za krepitev svoje odpornosti. »Ne samo, da ni medu, letos ni bilo niti vremena za normalen razvoj čebel. Čebelarji smo čebele skoraj celo leto krmili s sladkorno raztopino, kar pomeni, da bodo šle čebele v zimo v slabi kondiciji in vprašanje je, kako jo bodo prebrodile,« pravi Auguštin.
Po podatkih Sursa smo v Sloveniji leta 2020 pridelali 1.293 ton medu, od tega 34 ton ekološkega. V zadnjih 10 letih se je izvoz medu iz Slovenije povečal za osemkrat in je v letu 2019 znašal skoraj 332 ton.
Hranjenje čebel s sladkorjem je nujno
Čebelarji čebelje družine hranijo s sladkorjem, kar pa je ob lanski stoodstotni podražitvi sladkorja, saj so cene z 68 centov za kilogram poskočile na 1,18 evra za kilogram, in ob dejstvu, da so brez letošnjega donosa, za čebelarje velik finančni zalogaj. Čebelja družina namreč v povprečju na zimo potrebuje okoli 15 kilogramov sladkorja, letos pa so čebele dohranjevali tudi še maja.
Čebelarji so zato že maja opozarjali, da so čebele začele umirati zaradi lakote. »Vse paše je uničilo vreme, tako da čebele večinoma niso nabrale dovolj niti za svoje potrebe, ki so v času spomladanskega razvoja zelo velike. Kar ni uničila spomladanska pozeba, je uničilo deževno, vetrovno in hladno vreme,« je opisal Seražin.
Posredovanje čebelarjev je torej nujno. »Ko čebele v naravi ne dobijo dovolj hrane, jih čebelarji krmimo in s tem poskrbimo, da čebelje družine sploh preživijo brezpašna obdobja ter da se jim ne ustavi razvoj,« pravi sogovornik.
Kaj lahko naredi čebelar?
Čebele brez čebelarjeve pomoči ne morejo preživeti. Kdor maja čebelam ni pomagal, je imel prazne panje. Ko se začne maja sezona, so junija in julija čebele na vrhuncu in je v panju lahko 60 tisoč čebel, takrat porabijo od 0,80 kilograma do 1,2 kilograma sladkorja vsak dan. In če v naravi ne najdejo ničesar, to pomeni, da je čebelnjak, ki ima za čez zimo vsaj 10 kilogramov sladkorja, v dobrem tednu dni brez hrane za čebele.
Brez pomoči čebelarja, torej brez dodajanja hrane, ob slabih razmerah v naravi se bodo v čebeljih družinah začele dogajati negativne posledice pomanjkanja hrane in lakote. Te se sprva kažejo v manjši porabi hrane, manjši aktivnosti čebel in omejitvi zaleganja matice, pozneje v porabi zalog hrane v satju. Ob hujšem pomanjkanju pa lahko čebelja družina tudi propade.
Jesen je čas, ko čebele pripravijo panje za zimo. Cvetočih rastlin je v tem času manj, vendar čebele še vedno nabirajo zanje vire nektarja in cvetnega prahu, na primer z ajde in kostanja.
Pomen ekološkega čebelarjenja
Ekološko čebelarjenje le počasi pridobiva večji pomen v slovenskem čebelarskem prostoru. Slovenija ima odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj tega čebelarjenja. Pomen ekološkega čebelarjenja ni v tem, da bi čebele kakorkoli nadzorovali med nabiranjem nektarja in mane. Pomembno je, da sta narava in okolje čista ter da so pasišča oddaljena od velikih industrijskih mest.
»Čedalje več slovenskih čebelarjev se zanima za čebelarjenje po ekoloških merilih, s čimer gredo v korak z ozaveščenostjo kupcev, ki izbirajo zdravju neoporečna živila. Predvsem razmišljanje mlajše generacije čebelarjev obeta, da bo to v prihodnosti prevladujoča vrsta gospodarjenja s čebelami. Kupce s promocijo medu navajamo, da pred nakupom medu preverijo, kaj kupujejo. Tako promoviramo evropske sheme kakovosti medu, ki so v Sloveniji: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med in pa tudi ekološki med, ki je tudi posebej označen,« pojasnjujejo na Čebelarski zvezi Slovenije.
Brez opraševanja ne bo pridelka
Če čebel ne bo, ne bo niti opraševanja, brez tega ne bo pridelka, torej na naših krožnikih tudi ne bo zdrave hrane. Večina cvetočih rastlin je odvisna od opraševanja za tvorbo semen, kar je glavni korak v njihovem razmnoževanju. Čebele so pomembne tudi pri opraševanju kmetijskih pridelkov in sadnega drevja.
Brez učinkovitega opraševanja je lahko obseg pridelka močno zmanjšan ali pa ga sploh ni. Čebelje opraševanje pa po drugi strani poveča donos pridelka. Študije kažejo, da lahko prisotnost čebel na poljih in v sadovnjakih poveča število oprašenih cvetov, zraste več plodov in semena.
Denar z razpisov ostaja
Razmere so slabe, po drugi strani pa zanimanja čebelarjev za denar z razpisov ni veliko. Ta denar namreč ostaja, pravijo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Do 21. junija je bilo na javnem razpisu za sofinanciranje nakupa čebelarske opreme v programskem letu 2023 oddanih 88 vlog v skupnem znesku zaprošenih sredstev v višini 200.478 evrov, medtem ko je vseh razpoložljivih sredstev 263.852 evrov. Na voljo je torej še dobrih 63 tisočakov.
Na javnem razpisu za sofinanciranje nakupa oziroma izdelave satnic s certifikatom ali analiznim izvidom oziroma poročilom o doseženih temperaturah je bilo oddanih 30 vlog, vlagatelji pa so zaprosili za 38.100 evrov sredstev. Vseh razpoložljivih sredstev je medtem 173.364 evrov, kar pomeni, da ostaja dobrih 135 tisočakov.
Sredstva so še vedno na voljo tudi v okviru javnega razpisa za sofinanciranje zdravil, dovoljenih v ekološkem čebelarstvu v programskem letu 2023, in za subvencioniranje vzreje čebeljih matic v programskem letu 2023.
Na prvega je prispelo 15 vlog v skupnem znesku zaprošenih sredstev 1.667 evrov, vseh razpoložljivih sredstev pa je 11.960 evrov. Na drugega je do zdaj prispelo devet vlog, skupno je na voljo 88.815 evrov sredstev.
Še nobena vloga vlagateljev pa po navedbah agencije ni prispela na druge odprte javne razpise, kot so sofinanciranje obnove tipičnih čebelnjakov, sofinanciranje sadik medovitih rastlin, posajenih za čebelarjenje, in ne pridelavo rastlin, podpora čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov, promocija čebelarstva, vzdrževanje čebelnjakov in čebeljih družin za prenos znanja v čebelarstvu. Skrajni rok za oddajo vlog je 31. julij do polnoči.
Za čebelarje na voljo 1,258 milijona evrov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano »zelo podpira čebelarski sektor tako na področju neposrednih podpor kot tudi podpornih služb v čebelarstvu. V teku so podpore v okviru strateškega načrta SN 2023–2027 za sektor čebelarstvo – javni razpisi in javna naročila za leto 2023 v vrednosti 1.258.000 evrov, podpirajo tudi Javno službo svetovanja v čebelarstvu v vrednosti 727.288 evrov.
»Za izvajanje rejskega programa za kranjsko čebelo, ki se financira v okviru STRP z dolgoročnim ciljem ohraniti kranjsko čebelo v Sloveniji tudi za prihodnje rodove čebelarjev - ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele in ohraniti enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji, je namenjenih 245.640 evrov,« pravijo na ministrstvu.
Medex bo še več uvažal
Kako pa sezono spremljajo v Medexu? »Odkup medu je odvisen od letine, letošnja pa bo gotovo slaba. Ko nimamo dovolj slovenskega medu, ga odkupimo iz sosednjih držav. Madžarska ima namreč najboljšo akacijo na svetu, ob pomanjkanju kostanjevega medu pa odkupimo kostanj iz okolice Dolomitov. V Medexu pod svojo blagovno znamko polnimo izključno med, pridelan v Evropski uniji. Prav vsak med, ne glede na poreklo, pred odkupom temeljito analiziramo in s tem zagotovimo, da do naših uporabnikov pride le neoporečen med brez nedovoljenih ostankov pesticidov, insekticidov, antibiotikov, težkih kovin ali drugih nedovoljenih snovi. O tem se uporabniki lahko tudi prepričajo sami prek naše storitve Preveri med na www.medex.si/preveri-med.
»Pašna sezona je letos izredno slaba, kar je posledica ekstremnih vremskih razmer. Zaradi hladne in zelo deževne pomladi akacijevega in cvetličnega medu skoraj ni. Letina lipe je bila dobra. Zdaj pa bomo videli, kako bo z gozdnim in hojevim medom, katera lahko ob ugodnem vremenu točimo do konca avgusta. O kakovosti medu je prezgodaj govoriti, saj so točenja še v teku. Gotovo pa bo medu zelo malo,« pojasnjujejo v Medexu.
»Manjša pridelava medu v Sloveniji bo vplivala tudi na prodajo. V ponudbi imamo tri linije medu, in sicer med zlati panj, ki je slovenskega porekla in ima znak višja kakovost, druga linija so slovenski sortni med, tretja pa je sortni med s poreklom iz Evropske unije. Čeprav je odkupna cena slovenskega medu tudi dvakrat višja kot v sosednjih državah, ne verjamemo, da bomo lahko odkupili zadostne količine slovenskega medu.«
Čebele skozi številke
* Od 30.000 do 50.000 čebel je v družini.
* Od 20 do 30 kilogramov medu proizvede čebelja družina na leto, poleg tega pa še toliko čebelja družina potrebuje zase.
* 4 do 6 tednov živi čebela delavka v sezoni, v zimskem času pa 4 do 6 mesecev.
* Do pet let lahko živi matica, troti živijo v čebelji družini v sezoni, ko jih matice potrebujejo. Avgusta in septembra pa jih matice odstranijo, Trote potem najdemo v družini spet spomladi naslednje leto.
* Kmetijska proizvodnja, neodvisna od opraševanja, se je v zadnjih 50 letih podvojila. Kmetijska proizvodnja, za katero je potrebno opraševanje, pa se je povečala za štirikrat.
* Od opraševanja je odvisna tretjina pridelane hrane na svetu.
* p(FAO#FAO) ocenjuje, da je opraševanje potrebno pri 71 odstotkih rastlinskih vrst, gojenih za prehrano ljudi; 90 odstotkov vse hrane je proizvedeno iz teh pridelkov.
Poleg pomena čebel za uspešno kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja preskrbo s hrano, je treba omeniti še njihovo vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnotežja in biotske raznovrstnosti v naravi.
ANKETA
Nekateri čebelarji obupujejo in si iščejo službo
Bojan Donko iz Lendave: Težave imamo tudi zaradi preprodajalcev
Imamo okoli 180 čebeljih družin in kaže, da bo letošnji pridelek desetino siceršnjega. Tako slabe letine vse od leta 1985 še ni bilo. Velika težava so tudi preprodajalci, zaradi česar se na slovenskih trgovskih policah pojavlja cenejši med iz Kitajske, Brazilije, Ukrajine, Argentine. Cenovni pritisk na slovenske pridelovalce medu je velik. Cene stagnirajo in ne vemo, kako bomo financirali nakup sladkorja za zimsko krmo čebel.
Damjan Medved, profesionalni čebelar iz Cirkovc: Čebelarji plačujemo davek za človekovo neumnost
Nobena panoga ne čuti tako močno posledic podnebnih sprememb, ki jih je zakrivil človek, kot prav čebelarstvo. Zdaj prihaja račun za naše neodgovorno ravnanje. Še pred 30 leti ni bilo topleje kot 25 stopinj. Idealnih dni s temperaturami med 23 in 27 stopinjami je vsaj za polovico manj kot pred dvema desetletjema. Pri hiši imamo čebele več kot 100 let. Take katastrofe ne pomnimo. Take sezone ni bilo niti leta 1985, letos bo slabše. Bojimo se, da bodo čebele zaradi šibkosti bolj zbolevale. Do zdaj se niso niti enkrat še dobro najedle. Upajmo, da bo julija in avgusta vsaj nekaj dobrih pašnih dni. Čebele imamo tudi na Hrvaškem, kjer pa je tudi slaba paša. Kaj lahko naredi država za čebelarje? Najbolje je, da država sladkor kar razdeli, da nameni vsakemu čebelarju na en panj po 10 kilogramov sladkorja. Letošnja sezona pomeni resno grožnjo slovenskemu čebelarstvu, saj bi lahko marsikateri čebelar obupal. Jeseni si bom verjetno tudi sam moral poiskati službo.
Tomaž Šauperl, profesionalni čebelar iz Lumbuša: S poklicnim čebelarstvom se ne bom več ukvarjal
Lokalno morebiti nekaj medu le bo, saj je do konca sezone še mogoča paša na hoji ali na poljih, če jih bodo kmetje zasejali z ajdo. A ob zadnjih neurjih, ki še kar trajajo, je tudi tega upanja zelo malo. Če bi bili avgusta izrazito dobri vremenski pogoji, bi čebele lahko nekaj medičine in cvetnega prahu našle tudi na zlati rozgi in nedotiku. Ampak srečni bomo, če bodo tehtnice izravnane, kar pomeni, da so čebele nabrale, kolikor potrebujejo zase in skupaj s sladkorjem za zimsko preživetje. A omembe vrednih količin medu letos ne bomo več točili. Natočili smo nekaj malega akacije iz čebelnjakov, ki sem jih peljal v Prekmurje. Skozi celotno obdobje cvetenja je kostanj in lipe vsak drugi dan spral dež, tako da medičine in cvetnega prahu čebele niso mogle nabrati. Zato je teh dveh vrst medu v skladišču samo od 10 do 15 odstotkov. Preostalih vrst medu pa je le za vzorec. Najverjetneje bom s profesionalnim čebelarstvom zaključil. Za poklicno čebelarstvo v Sloveniji ni perspektive. Lahko se s tem ukvarjaš ljubiteljsko, poklicno pa šele takrat, ko aprila ne bo več zmrzali, ko maja in junija ne bo skoraj vsak dan deževalo in ko julija in avgusta neurja ne bodo vsega uničila. Ali pa ko se bo država zavedala, da poklicni čebelarji, čeprav nas je malo, skrbimo za velik delež čebeljih družin in s tem za velik delež brezplačnega opraševalnega servisa. Poklicni čebelar letos nima iz česa plačati vsaj osem tisoč evrov prispevkov, kaj šele, da si izplača plačo … Pred leti sem za 200 panjev dobil tisoč evrov pomoči, a na račun sem dobil 750 evrov, ker so mi 250 evrov vzeli za dohodnino. Ali pa ta znesek vknjižiš med prihodke in je obdavčen kot vsi preostali prihodki.
Boris Seražin, nekdanji predsednik združenja profesionalnih čebelarjev, Rakek: Čebelarski sektor je propadel
Težave v čebelarstvu so se začele že pred 15 leti. Leta 2009 je bilo 95 tisoč panjev, leta 2019 pa 213 tisoč. Vsak panj potrebuje zase 70 kilogramov medu na leto. Čebele skupaj pojedo včasih sedem tisoč ton medu, sedaj pa jih 15 tisoč ton. Zato zadnjih deset let donosi linearno upadajo po sedem odstotkov na leto. Donosov skoraj ni, letno lahko računamo samo še na eno pašo. Torej se je poklicno ukvarjati s čebelarstvom skoraj nemogoče. Na pasiščih je bilo na primer eno leto tri tisoč panjev okoli mojega stojišča v krogu treh kilometrov. To pomeni, da če še tako dobro medi, čebele ne morejo nič prinesti. To je eden izmed glavnih razlogov, da mi tudi opuščamo panje. Razmišljamo, da bi čebelarjenje opustili. Cene medu ne sledijo stroškom. Glede na donose bi moral biti med precej dražji. A čez mejo se še vedno ilegalno prepelje veliko in prodajajo se ponaredki. Po mojem mnenju je sektor propadel. Rešitev je zmanjšanje obsega panjev na sto tisoč. V tem okviru naj se razvija čebelarstvo. Mi imamo na primer malo manj kot 80 panjev. Če imaš eno leto minus, nekako še gre, tudi po dveh letih, ampak če je tako desetletja … Če bi bilo čebel manj, bi se dalo preživeti. Tako, kot je zdaj, pa se ne da.
