Pahor: Vtis je, da smo predsedovanje začeli robato
Predsednik si želi, da premier Janez Janša jutri v evropskem parlamentu ne bi rekel vsega, kar želi reči.
Odpri galerijo
Borut Pahor pravi, da smo se vsi, predvsem pa politiki, dolžni vzdržati besed, ki bi jih kdo razumel kot žaljive. FOTO: Boris Keber
Izjava ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa o svinjah na brifingu za bruseljske novinarje je bila nevredna položaja, ki ga minister zaseda, je ob robu jubilejnega, tridesetega srečanja pod najmogočnejšo slovensko lipo na Ludranskem Vrhu nad Črno na Koroškem izjavil predsednik republike Borut Pahor.
»Vsi, predvsem pa politiki, smo se dolžni vzdržati besed, ki bi jih kdo razumel za žaljive. Predvsem zdaj, ko govori ne le v svojem imenu, ampak v imenu vlade in naše države,« je na Koroškem izjavil Pahor in nadaljeval, da mora Hojs poiskati način, da se za izjavo opraviči.
Notranji minister Aleš Hojs je na twitterju sporočil, da njegova opazka o svinjah ni letela na evropskega komisarja Fransa Timmermansa, temveč na drugega komisarja. »Poznate kakšnega komisarja v zgodovini Evropske unije, ki bi se pridružil ideji, da se sredstva iz EU ne odobrijo državi, iz katere prihaja – domovini?« je še zapisal na družbenem omrežju. O opravičilu pa je dejal, da je bilo že pred Pahorjevim pozivom posredovano evropski komisiji in da po njegovem mnenju dodatna pojasnila ali opravičila niso potrebna.
»Mogoče bo kdo po srečanju z evropsko komisijo in srečanju z novinarji celo upravičeno dobil vtis, da smo 'robato' začeli predsedovanje Evropski uniji. Zato zares upam, da se bo predsednik vlade v torek, ko bo nagovoril evropski parlament in ko bo odgovarjal na vprašanja evropskih poslancev, znal upreti skušnjavi, da morda ne bo rekel čisto vsega, kar misli, na način, kot bi morda želel reči, in da se bo zavedal, da vse reče tudi v imenu naše države. Pri tem mora biti pazljiv. Nikomur nočem dajati nasvetov, samo želim si kot predsednik republike in kot državljan, da bi se v torek dobro izšlo. Torek je pomemben dan, ko na svojo stran kot pošteni posredniki – to je vloga predsedujoče države – lahko pridobimo evropski parlament. To je težka naloga. Pri tem je treba biti precej spreten. Predsednik vlade zna biti spreten. Vprašanje je le, ali hoče biti dovolj spreten, da bomo pridobili avtoriteto, ki jo potrebujemo za vodenje sveta Evropske unije v tako zahtevnih dosjejih,« je izjavil Pahor.
Slavnostni govornik je na srečanju pri materi vseh slovenskih lip več sto zbranim dejal, da je ideja, da se ljudje različnih prepričanj pod lipo zberejo, razpravljajo, polemizirajo, sem in tja tudi skregajo, a iščejo kompromise, še vedno aktualna. »Kar v zadnjem času opažam, ni kreganje, to je značilno za vseh tridesetih let naše države, pač pa, da radi naslavljamo tiste ljudi, ki imajo podobna stališča. Potruditi se moramo, da naslavljamo tudi ljudi, ki nas ne razumejo ali se z nami ne strinjajo,« je dejal Pahor.
Korošci so v znak domoljubja prvo srečanje pod lipo pripravili avgusta 1991. To je bilo tudi edino srečanje, na katerem so se zbrali vsi predstavniki oblasti, ne glede na politično usmeritev. »Takrat smo bili vsi 'naši', ampak to je trajalo malo časa. Danes pa se zdi, da smo razdeljeni, kot še nismo bili. To me skrbi. A mogoče tako razdeljeni vendarle nismo, kot želijo nekateri prikazati. Ampak dialoga je danes manj, kot ga je bilo pred tridesetimi leti, ko smo menjali režim in državo,« je pod lipo dejal Lojze Peterle, predsednik prve slovenske vlade.
Gostiteljica, črnjanska županja Romana Lesjak je gostom, med katerimi je bil tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, nekaj tujih veleposlanikov v naši državi, koroška državnozborska poslanca Jani Prednik in Jože Lenart ter koroški župani, podelila mladiko potomke Najevske lipe. Prejel jo je tudi Miha Bučar, sin Franceta Bučarja, slavnostnega govornika na prvih dveh srečanjih. »Če bi bil France Bučar še med nami, bi gotovo rekel: 'Ne mi tukaj afn guncat',« je izjavila Romana Lesjak.
»Srečanje pod lipo se je z leti osulo. Delilo je usodo politične razdeljenosti in nepripravljenosti na pogovor, kar je privedlo do sedanjega izključevanja in nesprejemanja različnosti. A lipa se ne da. Kljubuje s svojim zraslimi debli in sporoča, da je še tu,« je spomine na srečanje za bilten, ki je izšel ob 30. obletnici Najevske lipe obudil nekdanji predsednik republike Milan Kučan.
»Vsi, predvsem pa politiki, smo se dolžni vzdržati besed, ki bi jih kdo razumel za žaljive. Predvsem zdaj, ko govori ne le v svojem imenu, ampak v imenu vlade in naše države,« je na Koroškem izjavil Pahor in nadaljeval, da mora Hojs poiskati način, da se za izjavo opraviči.
Notranji minister Aleš Hojs je na twitterju sporočil, da njegova opazka o svinjah ni letela na evropskega komisarja Fransa Timmermansa, temveč na drugega komisarja. »Poznate kakšnega komisarja v zgodovini Evropske unije, ki bi se pridružil ideji, da se sredstva iz EU ne odobrijo državi, iz katere prihaja – domovini?« je še zapisal na družbenem omrežju. O opravičilu pa je dejal, da je bilo že pred Pahorjevim pozivom posredovano evropski komisiji in da po njegovem mnenju dodatna pojasnila ali opravičila niso potrebna.
Predsednik vlade zna biti spreten
»Mogoče bo kdo po srečanju z evropsko komisijo in srečanju z novinarji celo upravičeno dobil vtis, da smo 'robato' začeli predsedovanje Evropski uniji. Zato zares upam, da se bo predsednik vlade v torek, ko bo nagovoril evropski parlament in ko bo odgovarjal na vprašanja evropskih poslancev, znal upreti skušnjavi, da morda ne bo rekel čisto vsega, kar misli, na način, kot bi morda želel reči, in da se bo zavedal, da vse reče tudi v imenu naše države. Pri tem mora biti pazljiv. Nikomur nočem dajati nasvetov, samo želim si kot predsednik republike in kot državljan, da bi se v torek dobro izšlo. Torek je pomemben dan, ko na svojo stran kot pošteni posredniki – to je vloga predsedujoče države – lahko pridobimo evropski parlament. To je težka naloga. Pri tem je treba biti precej spreten. Predsednik vlade zna biti spreten. Vprašanje je le, ali hoče biti dovolj spreten, da bomo pridobili avtoriteto, ki jo potrebujemo za vodenje sveta Evropske unije v tako zahtevnih dosjejih,« je izjavil Pahor.
Najevska lipa v presežkih
Najstarejši slavnostni govorec pod 700 let staro lipo je bil Boris Pahor, ki je imel leta 2016 tudi najdaljši govor v zgodovini srečanj. Med politiki je bil največkrat pri lipi Borut Pahor. Kar dvajsetkrat. Najbolj kritični govorec na posestvu kmeta Najevnika 1056 metrov nad morjem je bil leta 2018 Tone Partljič, najbolj neposredna ženska gostja pa po oceni organizatorjev leto prej Vlasta Nussdorfer. In največkrat dana, a še vedno neizpolnjena obljuba za govorniškim odrom? Asfaltna cesta do lipe.
Najstarejši slavnostni govorec pod 700 let staro lipo je bil Boris Pahor, ki je imel leta 2016 tudi najdaljši govor v zgodovini srečanj. Med politiki je bil največkrat pri lipi Borut Pahor. Kar dvajsetkrat. Najbolj kritični govorec na posestvu kmeta Najevnika 1056 metrov nad morjem je bil leta 2018 Tone Partljič, najbolj neposredna ženska gostja pa po oceni organizatorjev leto prej Vlasta Nussdorfer. In največkrat dana, a še vedno neizpolnjena obljuba za govorniškim odrom? Asfaltna cesta do lipe.
Slavnostni govornik je na srečanju pri materi vseh slovenskih lip več sto zbranim dejal, da je ideja, da se ljudje različnih prepričanj pod lipo zberejo, razpravljajo, polemizirajo, sem in tja tudi skregajo, a iščejo kompromise, še vedno aktualna. »Kar v zadnjem času opažam, ni kreganje, to je značilno za vseh tridesetih let naše države, pač pa, da radi naslavljamo tiste ljudi, ki imajo podobna stališča. Potruditi se moramo, da naslavljamo tudi ljudi, ki nas ne razumejo ali se z nami ne strinjajo,« je dejal Pahor.
Predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle je rekel, da se ljudje pred 30 leti niso delili. Vsi so bili »naši«. FOTO: Boris Keber
Korošci so v znak domoljubja prvo srečanje pod lipo pripravili avgusta 1991. To je bilo tudi edino srečanje, na katerem so se zbrali vsi predstavniki oblasti, ne glede na politično usmeritev. »Takrat smo bili vsi 'naši', ampak to je trajalo malo časa. Danes pa se zdi, da smo razdeljeni, kot še nismo bili. To me skrbi. A mogoče tako razdeljeni vendarle nismo, kot želijo nekateri prikazati. Ampak dialoga je danes manj, kot ga je bilo pred tridesetimi leti, ko smo menjali režim in državo,« je pod lipo dejal Lojze Peterle, predsednik prve slovenske vlade.
Če so prišli k lipi levi, ni bilo desnih in obratno
Gostiteljica, črnjanska županja Romana Lesjak je gostom, med katerimi je bil tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, nekaj tujih veleposlanikov v naši državi, koroška državnozborska poslanca Jani Prednik in Jože Lenart ter koroški župani, podelila mladiko potomke Najevske lipe. Prejel jo je tudi Miha Bučar, sin Franceta Bučarja, slavnostnega govornika na prvih dveh srečanjih. »Če bi bil France Bučar še med nami, bi gotovo rekel: 'Ne mi tukaj afn guncat',« je izjavila Romana Lesjak.
Prvi slavnostni govornik pod lipo je bil leta 1991 predsednik državnega zbora France Bučar.
FOTO: Tomi Lombar/Delo, sliko hrani Muzej novejše zgodovine
FOTO: Tomi Lombar/Delo, sliko hrani Muzej novejše zgodovine
»Srečanje pod lipo se je z leti osulo. Delilo je usodo politične razdeljenosti in nepripravljenosti na pogovor, kar je privedlo do sedanjega izključevanja in nesprejemanja različnosti. A lipa se ne da. Kljubuje s svojim zraslimi debli in sporoča, da je še tu,« je spomine na srečanje za bilten, ki je izšel ob 30. obletnici Najevske lipe obudil nekdanji predsednik republike Milan Kučan.
