Regionalne spremembe podnebja, zlasti povišanje temperature, ekstremni vremenski dogodki in podaljševanje letne rastne dobe rastlin, v veliki meri prispevajo k spremembam v fizičnem okolju in ekosistemih. Po podatkih NIJZ onesnaževala, ki so prisotna v zraku, odražajo človekovo aktualno dejavnost, pa tudi nekatere že uvedene ukrepe za zmanjšanje prisotnosti.
V Evropski uniji so v zadnjih dvajsetih letih glavna onesnaževala delci PM, ozon in dušikovi oksidi, v Sloveniji zlasti delci PM in ozon. Trdni delec (PM) je izraz za prah, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju. Onesnažen zrak povzroča bolezni številnih organskih sistemov in skrajšuje življenjsko dobo ljudi, povzroča predvsem razvoj bolezni dihal, srca in ožilja, pa tudi drugih bolezni. Čeprav veljajo alergije za posledico vzajemnega delovanja več genetskih in okoljskih dejavnikov, se večinoma štejejo za okoljsko bolezen. Samo genetski dejavniki ne morejo razložiti velikega povečanja pojavnosti alergijskih bolezni v zadnjih desetletjih in to ne le v industrijskih državah, temveč tudi na splošno. Po predvidevanjih bo leta 2050 kar polovica svetovnega prebivalstva občutila eno od njenih oblik. Izpostavljenost mešanici alergenov in onesnaževal zraka se spreminja večkrat na dan, z gibanjem med notranjimi prostori in zunanjim okoljem, med mestom in podeželjem in v različnih letnih časih. Prostori v zgradbah niso hermetično zaprti, izmenjava zraka je neprestana, vstopajoči zrak in njegove sestavine lahko onesnažijo notranje prostore. Na splošnem so aero alergeni v zaprtih prostorih bolj povezani z razvojem astme, senzibilizacija za zunanje alergene pa s senenim nahodom. Različna notranja in zunanja onesnaževala zraka ne le poslabšujejo alergijske bolezni, temveč se na njihov račun povečuje število obolelih. Povezave med nevihtami in poslabšanjem astme ter povečanje alergijskega potenciala cvetnega prahu zaradi onesnaženega zraka, so vedno bolj očitne.