20.000 – toliko novorojenčkov naj bi bilo v Jugoslaviji v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja biološkim materam v porodnišnici odvzetih in nato prodanih. Da bi eden teh lahko bil tudi njen, leta 1990 v Mariboru rojeni sin, je septembra lani za oddajo Svet na Kanalu A povedala Dragana. "Ko sem rodila, so mi rekli, da je otrok povsem zdrav. Ko je moj mož takrat prihitel, je videl otroka. Naslednji dan pa so mi rekli, da je otrok umrl," pove.
Ob tem ga ni smela niti videti niti pokopati. Odpustnice ob odhodu iz bolnišnice ni dobila, se je pa do nje dokopala pozneje in na pridobljenih dokumentih zasledila veliko sumljivih neskladnosti."Na odpustnici, ki sem jo dobila pred 23 leti, piše, da sem bila iz bolnišnice odpuščena po 11 dnevih, in sicer z otrokom, ki ni bil cepljen, in da mu moram do prve kontrole, ki je tega in tega datuma, dajati po pet kapljic AD 3."
Po iskanju so jo sledi pripeljale do Avstralije, a 33-letnik si DNK-analize ne želi. Podoben primer so – 40 let po ugrabitvi otroka – medtem uspešno rešili v Srbiji, tudi s pomočjo vladne komisije, ki so jo ustanovili leta 2018. Zato, da bi primere na območju bivše skupne države, kjer je domnevno potekalo trgovanje, lažje reševali, k temu pozivajo tudi Slovenijo.
Predsednik NSi Matej Tonin je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, da bo poslanska skupina SDS prispevala svoje glasove, tako da bodo lahko ustanovili preiskovalno komisijo. Zbrati so namreč morali 30 podpisov poslancev.
"Da Slovenija po vzoru Srbije oblikuje nek organ glede ukradenih otrok. Ne da čakajo na milost tožilcev, policistov, ki tega ne poznajo. Z vsem dolžnim spoštovanjem, to je specifična tema," je septembra lani dejal Radiša Pavlović iz Združenja za resnico in pravice dojenčkov Srbije.
S pozivom, da ustanovi vladno komisijo, so se na premierja že lani poleti obrnili v Društvu Izgubljeni otroci Slovenije, zdaj pa je k ustanovitvi parlamentarne komisije pozvala še opozicijska Nova Slovenija. A premier odgovarja, da je to zadeva za preiskovalne organe. "Od 59 primerov jih je bilo 45 preiskanih, 14 je odprtih, za to so ustrezne institucije. Če bi vedel, da bo vladna komisija karkoli lahko pri tem pomagala, jo z veseljem ustanovimo. Zagotovo pa ne bi želel, da na tako srhljivi zgodbi kdorkoli dela politiko," je dejal Golob.
Povedal je tudi, da je vlada ponudila drugačno pomoč, in sicer preko notranjega ministrstva in upravnih enot ter ministrstva za zdravje in Društva Ključ. "Društvo Ključ je na razpolago za to, da zagotovi tudi materialna sredstva zanje, za izvajanje postopkov, ker ti postopki pač stanejo," je pojasnil.
"Mi smo se že v lanskem letu obrnili na Društvo Ključ, kjer pa žal nismo dobili pozitivnega odgovora. Mi nimamo finančne pomoči od nikogar. Pomeni, da so mamice pokrivale stroške poti, DNK preiskav, logistiko," razlaga Simona Šeremet Kalanj, zastopnica mater domnevno ukradenih otrok.
Zato da bo iskanje, tudi uradne dokumentacije, lažje, pozivajo k ustanovitvi komisije.
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.