Ćulibrk je v Ljubljano prišel leta 1971 in se najprej zaposlil v podjetju Daj-Dam, nato nekaj časa delal kot pomivalec posode v Kolovratu in delal v gostilni Livada. Leta 1976 se je zaposlil v gostišču Čad, enem od ljubljanskih sinonimov za balkansko kulinariko, ki ga je tudi vodil.
Ćulibrk je bil močno povezan tudi s košarkarskim klubom Olimpija, piše srbski Blic. Košarkarji tega kluba v krizi so ga leta 1984 prosili, naj jim pomaga nazaj v prvo ligo. »Klubu sem posodil svoj obraz in trošil svoj denar, saj sem potoval na lastne stroške, je leta 2016 povedal za Slovenske novice.
Leta 1992 je izvedel, da je izbrisan. »22 let stalnega prebivališča v Ljubljani. Nisem niti vedel, da sem izbrisan. Zakaj se nisem vrnil? Kako naj bi se, s čim? Nisem imel denarja, dokumentov, vzeli so mi stanovanje. Mislil sem, da si vreden toliko, kolikor daš. Žal ni bilo tako,« je pred tremi leti dejal v pogovoru z dopisnikom RTV Slovenija iz Beograda Boštjanom Anžinom.
Čez noč je ostal brez slovenskih dokumentov, stanovanjain denarja. Na pomoč sta mu priskočila nekdanja košarkarska zvezdnika Peter Vilfan in Jure Zdovc.
Na križišču Takovske in Cvijićeve ulice v Beogradu je odprl kiosk s pleskavicami. Kot je dejal, so takrat v srbski prestolnici poznali leskovačke, sarajevske, banjaluške pleskavice, on pa je ustvaril beograjsko. »Ogromno težav sem imel z gorčico, kečapom, majonezo, tatarsko omako. Bilo je grozno. Nikogar ni zanimalo, kakšna je pleskavica, ampak katere priloge imam. Odgovarjal sem, da nobene. Zdaj ponujam čebulo in pekoče začimbe in tudi kislo mleko. Kdor želi, si ga lahko namaže. Nekaj je moralo biti, ker so stranke kar odhajale. Zdaj ponujam tudi zelje,« je aprila 2021 za TV Slovenija povedal Ćulibrk.
Poudaril je, da v njegovih pleskavicah ni nič drugega kot meso, saj soji ne zaupa. Pleskavice so prepričale tudi Beograjčane, saj, kot je leta 2021 poročal Anžin, v vrsti stojijo pred njegovim kioskom v želji, da bi jo poskusili.