Sreda, 15. 5. 2024, 10.39
1 teden, 6 dni
Bruto domači proizvod za 2,1 odstotka večji kot v istem obdobju lani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
Domača potrošnja se je v prvih treh mesecih tega leta zvišala za 1,7 odstotka.
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem letošnjem četrtletju realno za 2,1 odstotka večji kot v istem obdobju lani. Po sezonsko prilagojenih podatkih je bila medletna rast 1,8-odstotna, na četrtletni ravni pa je gospodarska dejavnost stagnirala, je objavil državni statistični urad.
Medtem ko je bila po sezonsko neprilagojenih podatkih gospodarska dinamika približno enaka kot v zadnjem četrtletju lani in precej boljša kot v prvih treh četrtletjih lani, pa se je po desezoniranih podatkih glede na zadnje tri lanske mesece poslabšala. V zadnjem lanskem trimesečju se je namreč BDP medletno po teh podatkih okrepil za 2,6 odstotka, na četrtletni ravni pa za 1,1 odstotka.
Končna potrošnja se je povečala za 2,0 odstotka
Domača potrošnja se je v prvih treh mesecih tega leta zvišala za 1,7 odstotka, kar je bila po navedbah statistikov najbolj izrazita rast v zadnjem letu in pol. Končna potrošnja, ki vključuje potrošnjo gospodinjstev in države, se je povečala za 2,0 odstotka, kar je bilo 0,2 odstotne točke manj kot v četrtletju prej in za 0,1 odstotne točke manj kot pred letom dni.
Končna potrošnja gospodinjstev se je medletno povečala za 0,9 odstotka, kar je bilo za 0,3 odstotne točke manj kot v trimesečju pred tem, a bistveno več kot v drugem in tretjem lanskem trimesečju. V prvih treh mesecih lani je bila medtem rast krepkih 3,4 odstotka.
Končna potrošnja države je bila v prvih treh mesecih leta medletno večja za 5,1 odstotka, kar je za dodatne 0,3 odstotne točke več kot v zadnjih treh mesecih lanskega leta in bistveno več kot v trimesečjih pred tem.
Bruto investicije so po štirih zaporednih četrtletjih zmanjševanja tokrat zrasle
Bruto investicije so po štirih zaporednih četrtletjih zmanjševanja na začetku tega leta prav tako zrasle, in sicer za 0,9 odstotka. Na povečanje teh je pozitivno vplivalo gibanje zalog. Te so k rasti BDP prispevale 0,1 odstotne točke, potem ko so ga v prejšnjih četrtletjih krepko zniževale.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 0,6 odstotka, kar pomeni močan upad rasti glede na dinamiko v 2023, ko so se stopnje rasti gibale med 7,7 in 11,2 odstotka. Najizrazitejše umirjanje rasti so statistiki zaznali pri investicijah v gradbene objekte.
Uvoz in izvoz sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani v prvih treh mesecih leta zmanjšala, vendar je bil upad manj izrazit kot v prejšnjih treh četrtletjih. Uvoz se je zmanjšal za 0,9 odstotka, od tega pri blagu za 0,1 odstotka in pri storitvah za 4,8 odstotka. Izvoz je medtem nazadoval za 0,6 odstotka; pri storitvah se je zmanjšal za 7,1 odstotka, pri blagu pa povečal za 1,1 odstotka. Nastali zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP prispeval 0,2 odstotne točke.
Bruselj napoved gospodarske rasti Slovenije za 2024 zvišal, za 2025 pa znižal
Evropska komisija je napoved gospodarske rasti Slovenije za letos zvišala z 1,9 na 2,3 odstotka, za leto 2025 pa znižala z 2,7 na 2,6 odstotka. Napoved inflacije je za letos v primerjavi s februarsko oceno znižala na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa zvišala na 2,4 odstotka.
Kot navajajo v Bruslju, se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani okrepil za 1,6 odstotka. Dodajajo, da se je domače povpraševanje izkazalo za odporno, pri čemer izpostavljajo naložbe v gradnjo, ki so se povečale za skoraj 25 odstotkov.
Uvoz je v letu 2023 po navedbah komisije upadel precej hitreje kot izvoz, tako da je neto izvoz močno prispeval k rasti. Vendar pa so na drugi strani spremembe zalog močno negativno vplivale na gospodarsko rast.
V zadnjem četrtletju lanskega leta se je rast BDP okrepila, kar je bilo deloma tudi posledica začetka obnove po avgustovskih poplavah.
Spričo popoplavne obnove ter naložb v okviru evropskega sklada za okrevanje in odpornost bodo javne naložbe ostale obsežne. Letos se bo izvoz okrepil, a obenem v Bruslju napovedujejo tudi rast uvoza, tako da bo zunanjetrgovinski saldo negativno prispeval k rasti. V prihodnjem letu bo prispevek znova pozitiven.
Napovedi za obe leti sta precej nad povprečjem območja z evrom in EU
Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,4 odstotne točke več, kot je napovedala v zimski napovedi. Za prihodnje leto ji napoveduje 2,6-odstotno rast, potem ko ji je februarja 2,7-odstotno.
Napovedi za obe leti sta precej nad povprečjem območja z evrom in EU. Evrskemu območju Bruselj za letos napoveduje 0,8-odstotno rast BDP, za leto 2025 pa 1,4-odstotno. Za EU pa za leto 2024 napoveduje 1,0-odstotno rast BDP, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno.
Napoved inflacije, ki je lani v povprečju znašala 7,2 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo za letos znižala z 2,9 na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa zvišala z 2,0 na 2,4 odstotka.
Najnovejše poročilo o gospodarskih obetih v regiji, kjer deluje, je danes objavila tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Tudi ta Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno krepitev BDP, za prihodnje leto pa 2,6-odstotno.
Rast gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju je skladna s spomladansko napovedjo, so v odzivu na danes objavljene podatke o četrtletni rasti BDP zapisali v Umarju. Potencialne omejitve rasti v prihodnjih mesecih ostajajo po njihovih navedbah povezane z morebitno zaostritvijo konflikta na Bližnjem vzhodu in vojne v Ukrajini.
Medletna rast je v veliki meri izhajala iz končne domače potrošnje, rast investicij se je umirila, skupni izvoz, ki se tekoče krepi, pa je medletno ostal nižji, so v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) poudarili v sporočilu za javnost.
"Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva se je v prvem četrtletju tekoče nekoliko okrepila, še vedno pa nanjo vplivata nizka rast tujega povpraševanja in po naši oceni tudi lani oslabljena stroškovno-cenovna konkurenčnost slovenskih izvoznikov. Izvoz blaga in dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih sta se povečala drugo četrtletje zapored in tokrat tudi medletno," je dejala direktorica Umarja Maja Bednaš.
Rast gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju je bila po navedbah urada v okviru pričakovanj njihove spomladanske napovedi. "Tudi predpostavke mednarodnega okolja na podlagi najnovejših napovedi mednarodnih institucij ostajajo podobne predpostavkam spomladanske napovedi 2024," so navedli.
