zahi hawass Svet24.si

Resnični Indiana Jones

david cameron, kijev Svet24.si

Britanski zunanji minister z izjavo prestopil ...

matjaz kovacic bobo Necenzurirano

Ne Ljubljana. Da je Maribor izgubil banko, so ...

hisa tomc LJ-pl007 Reporter.si

To so hiše, ki jih evropski poslanci Zver, Tomc ...

doncic Ekipa24.si

Luka Dončić po veliki zmagi: 'Počutim se ...

Tudi Brad Pitt je obupal .. Odkrito.si

Koga briga Barbariga?!

irving-doncic Ekipa24.si

'Moj brat!' Kakšne besede Kyrieja Irvinga o Luki ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Vatikan odobril posvetitev treh škofov, ki so po volji kitajskega komunističnega režima

Deli na:
Vatikan odobril posvetitev treh škofov, ki so po volji kitajskega komunističnega režima

Vatikan (fotografija je simbolična). - Foto: Pixabay/Paula Flan

Vatikan je v sredo naznanil posvetitev novega škofa na Kitajskem, že tretjega v tednu dni, kar kaže na zbližanje stališča med Pekingom in Svetim sedežem glede občutljivega vprašanja imenovanja škofov v državi, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Za škofa je bil v mestu Shaowu v jugovzhodni provinci Fujian posvečen 59-letni Pietro Wu Yishun, je sporočil Vatikan, potem ko sta bila v zadnjem tednu dni z odobritvijo Svetega sedeža posvečena še dva škofa - eden v Zhengzhouju v osrednji provinci Henan, drugi pa v novi škofiji Weifang.

Trojica je bila imenovana v okviru dogovora med Pekingom in Vatikanom iz leta 2018, ki obema stranema daje besedo pri odločanju o novih škofih v komunistični državi, kjer občutljivo vprašanje katolikov pogosto spremljajo napetosti.

Tovrsten niz novih posvetitev je v državi redek in po poročanju AFP kaže na pomiritev odnosov po obdobju napetosti.

Tako leta 2022 kot lani se je namreč Vatikan odzval z obžalovanjem, ko je Peking enostransko imenoval dva škofa, od tega enega v Šanghaju, največji katoliški škofiji v državi. Posredno je kitajske oblasti obtožil kršenja dogovora iz leta 2018.

Dogovor, ki sta ga strani leta 2020 in 2022 obnovili, naj bi zbližal katolike, ki so na Kitajskem ujeti med uradno Cerkvijo s podporo države in podtalnim gibanjem, zvestim Rimu in papežu. Zagotovil naj bi tudi boljše sodelovanje med Vatikanom in Pekingom in papežu dajal zadnjo besedo pri izbiri kitajskih škofov.

Sporazum je od sklenitve deležen kritik znotraj Cerkve, saj nekateri v njem vidijo prisvojitev nadzora nad približno 10 milijoni katoliki v državi s strani države, kjer je bilo porušenih več cerkva. S prstom kažejo tudi na omejevanje verskih svoboščin.