Šest portugalskih otrok toži 32 evropskih držav, med njimi tudi Slovenijo, saj, kot trdijo, niso preprečile katastrofalnih podnebnih sprememb, ki ogrožajo njihovo pravico do življenja. Od držav ne zahtevajo odškodnine, temveč zavezo, da bodo drastično zmanjšale emisije. 

Tisoče starejših Švicark medtem trdi, da so zaradi nezadostnih prizadevanj njihove vlade v boju proti globalnemu segrevanju izpostavljene večjemu tveganju za smrt med vročinskimi valovi. Oblasti v Bernu skušajo prisiliti k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida hitreje, kot je načrtovano. 

Tretji primer, ki ga obravnava ESČP, pa primer nekdanjega župana ene od francoskih občin, ki Franciji očita, da zavrača ambicioznejše podnebne ukrepe. 

Evropsko sodišče za človekove pravice bo v tem tednu tako prvič odločalo o tem, ali domnevno slabe in neučinkovite politike na področju podnebnih sprememb kršijo človekove pravice ljudi, ki so zapisane v evropski konvenciji. "Vsi poskušamo doseči isti cilj. Zmaga v katerem koli od treh primerov bo zmaga za vse," je za Reuters dejala 23-letna Portugalka Catarina Mota. 

Senat 17 sodnikov bi lahko za vsak primer izdal zelo različno sodbo, zoper katero se ni mogoče pritožiti, poroča Reuters. Nekatere države sicer trdijo, da so primeri nedopustni. Švica med drugim trdi, da ni naloga Strasbourga, da je "vrhovno sodišče" v okoljskih zadevah. 

Po besedah Lucy Maxwell iz Climate Litigation Network bi lahko evropsko sodišče tudi ocenilo, da zadeva ne sodi v okvir pristojnosti sodišča in da je treba o njej odločati na nacionalni ravni. Če bo sodišče ugodilo pritožnikom, pa bo to "jasno sporočilo, da imajo vlade dolžnost povečati svoja prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam, da bi zaščitile človekove pravice".