Kriminalisti odlični, a rezultatov ni
Ministrstvo ugotovilo več pomankljivosti, med drugim dolgotrajne postopke in napake pri hišnih preiskavah.
Odpri galerijo
NPU je v preteklosti sam izbiral, katere zadeve bodo obravnavali, kar je po Hojsovih besedah nesprejemljivo. FOTO: Jure Eržen/Delo
»Nacionalni preiskovalni urad bi moral biti drugim policijskim enotam zgled. Nazor pa je pokazal ravno obratno,« je povzetek zaključka poročila o nadzoru nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v NPU, ki ga je predstavil notranji minister Aleš Hojs.
Iz ust tako politikov kakor tudi generalnega direktorja policije Antona Olaja je bilo večkrat slišati, da policija ne ravna vselej strokovno, ampak jih h kazenskemu pregonu nagovarja politična motiviranost. Predvsem je to navadno letelo na Nacionalni preiskovalni urad (NPU).
Nadzor nad delom NPU so v dobrih desetih letih obstoja že izvedli, a je ta v zadnjem letu najintenzivnejši do zdaj. Da z njegovim delom niso zadovoljni, je večkrat izjavil tudi sam premier Janez Janša, mnenje, da ni dosegel namena, pa deli tudi prvi mož policije Olaj. Ideje so bile celo o njegovi ukinitvi, a je minister Aleš Hojs to zanikal. Navkljub nepravilnostim, ki jih je pokazal nadzor, Hojs pravi, da je NPU potreben, a seveda z določenimi izboljšavami.
Hojs se je oceni političnih preiskav izognil, a dodal, da primer, ki ga je navrgel nadzor, »ko je nekdanji vodja NPU v predalu več kot sedem mesecev zadrževal zadevo proti dvema znanima Slovencema, govori sam zase«.
Tokratno poročilo ni bilo namenjeno ugotovitvam v konkretnih nadzorih, ki so bili v javnosti izpostavljeni v preteklih mesecih. Hojs je namreč lani odredil tudi dodatno revizijo preiskav primera domnevne zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus pri televizijskem oglaševanju, leta 2019 zavržene kazenske ovadbe bančnikov iz NLB v primeru domnevnega pranja denarja, primera domnevne korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic ter primera preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji.
A je vseeno vnovič izpostavil začudenje, da je NPU pri žilnih opornicah podal kazensko ovadbo, tožilstvo pa jo je zavrglo. Na vprašanje, ali je to strokovna ali politična ocena, saj je vendarle tožilec tisti, ki kot pravnik bolje pozna zakonodajo od preiskovalcev, pa je Hojs pojasnil, da je to njegovo osebno mnenje. A pristavil, da je bilo tam res veliko indicev, o katerih da smo poročali tudi mediji.
Izpostavil je še primer domnevnega pranja denarja v NLB, kjer »glavni osumljenec ni bil niti identificiran in kot tak niti ni bil zaslišan«.
Spomnimo, da nadzor, ki ga je nad izbranimi primeri izvedla generalna policijska uprava, večjih nepravilnosti ni pokazal. A je nadzor ministrstva za notranje zadeve NPU tokrat pokazal v precej drugačni luči.
Hojs je izpostavil neupravičeno dolgotrajne preiskave in napake pri hišnih preiskavah, okrcal pa je tudi ocene kriminalistov, ki da ne morejo odražati realnega stanja, saj so bili v preteklosti vsi ocenjeni kot odlični. »Vsi so odlični, samo rezultatov ni,« je dodal in napovedal, da bo način ocenjevanja treba spremeniti.
NPU je v preteklosti sam izbiral, katere zadeve bodo obravnavali, kar je po Hojsovih besedah nesprejemljivo. Ob tem je izpostavil primer Teš 6, kjer je šlo za eno najzahtevnejših kriminalističnih preiskav, a je NPU ni »sprocesiral«. Preiskavo so zato prevzeli celjski kriminalisti.
Opozoril je še, da je dokazni standard za preiskovalce NPU precej višji kot drugje. »To je laično morda razumljivo, po drugi strani pa lahko vodi do tega, da NPU ni ugotovil, da je bilo v primeru Teš 6 kaj narobe, ampak je to ugotovila šele regionalna policijska uprava,« je pojasnil.
Kršene so bile po oceni nadzornikov človekove pravice osumljencev v hišnih preiskavah. Ugotovili so namreč, da je bil med hišnimi preiskavami, ki so jih izvajali kriminalisti NPU, v 95 odstotkih primerov odvzem prostosti nesorazmeren. V skladu z uredbo o hišnih preiskavah je odvzem prostosti možen le v času trajanja preiskave, na NPU pa so osumljene zadrževali dlje, je povedal Hojs. To je po njegovih besedah ena ključnih napak, ki jih je pokazal nadzor. Izgovori kriminalistov, zakaj se je to počelo, pa da so bili, da bodo »morda osumljenci kaj povedali«.
Pomanjkljivosti so zaznali tudi pri evidentiranju in upravljanju z bazami zaseženih predmetov, ki sta po ministrovih besedah nesorazmerno slaba.
Preverjali so tudi uporabo prisilnih sredstev. Kot je pojasnil minister, so se ta večinoma uporabljala v skladu z zakonom, je pa »precej velik fiasko«, da se uporaba teh sredstev ustrezno ne nadzira in evidentira. Sledljivost teh postopkov je nesorazmerno slaba in jo bo treba izboljšati. A kot je bilo slišati, to ne velja le za NPU, ampak policijo na splošno.
Vršilka dolžnosti direktorice NPU Petra Grah Lazar je s poročilom seznanjena, Hojs pa ocenjuje, da bi bilo treba v NPU narediti določene kadrovske prevetritve. Označil je še konec dosedanji praksi, da si bo NPU sam izbiral primere.
Kako bodo ravnali v primeru, če delovno sodišče odloči, da se mora razrešeni direktor NPU Darko Muženič vrniti na staro delovno mesto, pa je Hojs pojasnil, da je bil po njihovi oceni Muženič tako ali tako nepravilno imenovan.
Iz ust tako politikov kakor tudi generalnega direktorja policije Antona Olaja je bilo večkrat slišati, da policija ne ravna vselej strokovno, ampak jih h kazenskemu pregonu nagovarja politična motiviranost. Predvsem je to navadno letelo na Nacionalni preiskovalni urad (NPU).
Nadzor nad delom NPU so v dobrih desetih letih obstoja že izvedli, a je ta v zadnjem letu najintenzivnejši do zdaj. Da z njegovim delom niso zadovoljni, je večkrat izjavil tudi sam premier Janez Janša, mnenje, da ni dosegel namena, pa deli tudi prvi mož policije Olaj. Ideje so bile celo o njegovi ukinitvi, a je minister Aleš Hojs to zanikal. Navkljub nepravilnostim, ki jih je pokazal nadzor, Hojs pravi, da je NPU potreben, a seveda z določenimi izboljšavami.
Hojs se je oceni političnih preiskav izognil, a dodal, da primer, ki ga je navrgel nadzor, »ko je nekdanji vodja NPU v predalu več kot sedem mesecev zadrževal zadevo proti dvema znanima Slovencema, govori sam zase«.
Ocena tudi o izbranih primerih
Tokratno poročilo ni bilo namenjeno ugotovitvam v konkretnih nadzorih, ki so bili v javnosti izpostavljeni v preteklih mesecih. Hojs je namreč lani odredil tudi dodatno revizijo preiskav primera domnevne zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus pri televizijskem oglaševanju, leta 2019 zavržene kazenske ovadbe bančnikov iz NLB v primeru domnevnega pranja denarja, primera domnevne korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic ter primera preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji.
Na NPU so osumljene zadrževali dlje, kot dovoljuje uredba o hišnih preiskavah, je povedal Hojs. To je po njegovih besedah ena ključnih napak, ki jih je pokazal nadzor. FOTO: Jure Eržen/Delo
A je vseeno vnovič izpostavil začudenje, da je NPU pri žilnih opornicah podal kazensko ovadbo, tožilstvo pa jo je zavrglo. Na vprašanje, ali je to strokovna ali politična ocena, saj je vendarle tožilec tisti, ki kot pravnik bolje pozna zakonodajo od preiskovalcev, pa je Hojs pojasnil, da je to njegovo osebno mnenje. A pristavil, da je bilo tam res veliko indicev, o katerih da smo poročali tudi mediji.
Izpostavil je še primer domnevnega pranja denarja v NLB, kjer »glavni osumljenec ni bil niti identificiran in kot tak niti ni bil zaslišan«.
Spomnimo, da nadzor, ki ga je nad izbranimi primeri izvedla generalna policijska uprava, večjih nepravilnosti ni pokazal. A je nadzor ministrstva za notranje zadeve NPU tokrat pokazal v precej drugačni luči.
Hojs je izpostavil neupravičeno dolgotrajne preiskave in napake pri hišnih preiskavah, okrcal pa je tudi ocene kriminalistov, ki da ne morejo odražati realnega stanja, saj so bili v preteklosti vsi ocenjeni kot odlični. »Vsi so odlični, samo rezultatov ni,« je dodal in napovedal, da bo način ocenjevanja treba spremeniti.
Teš 6 kot velik madež NPU
NPU je v preteklosti sam izbiral, katere zadeve bodo obravnavali, kar je po Hojsovih besedah nesprejemljivo. Ob tem je izpostavil primer Teš 6, kjer je šlo za eno najzahtevnejših kriminalističnih preiskav, a je NPU ni »sprocesiral«. Preiskavo so zato prevzeli celjski kriminalisti.
Opozoril je še, da je dokazni standard za preiskovalce NPU precej višji kot drugje. »To je laično morda razumljivo, po drugi strani pa lahko vodi do tega, da NPU ni ugotovil, da je bilo v primeru Teš 6 kaj narobe, ampak je to ugotovila šele regionalna policijska uprava,« je pojasnil.
Kršene so bile po oceni nadzornikov človekove pravice osumljencev v hišnih preiskavah. Ugotovili so namreč, da je bil med hišnimi preiskavami, ki so jih izvajali kriminalisti NPU, v 95 odstotkih primerov odvzem prostosti nesorazmeren. V skladu z uredbo o hišnih preiskavah je odvzem prostosti možen le v času trajanja preiskave, na NPU pa so osumljene zadrževali dlje, je povedal Hojs. To je po njegovih besedah ena ključnih napak, ki jih je pokazal nadzor. Izgovori kriminalistov, zakaj se je to počelo, pa da so bili, da bodo »morda osumljenci kaj povedali«.
Napoved kadrovskih prevetritev
Pomanjkljivosti so zaznali tudi pri evidentiranju in upravljanju z bazami zaseženih predmetov, ki sta po ministrovih besedah nesorazmerno slaba.
Preverjali so tudi uporabo prisilnih sredstev. Kot je pojasnil minister, so se ta večinoma uporabljala v skladu z zakonom, je pa »precej velik fiasko«, da se uporaba teh sredstev ustrezno ne nadzira in evidentira. Sledljivost teh postopkov je nesorazmerno slaba in jo bo treba izboljšati. A kot je bilo slišati, to ne velja le za NPU, ampak policijo na splošno.
Vršilka dolžnosti direktorice NPU Petra Grah Lazar je s poročilom seznanjena, Hojs pa ocenjuje, da bi bilo treba v NPU narediti določene kadrovske prevetritve. Označil je še konec dosedanji praksi, da si bo NPU sam izbiral primere.
Kako bodo ravnali v primeru, če delovno sodišče odloči, da se mora razrešeni direktor NPU Darko Muženič vrniti na staro delovno mesto, pa je Hojs pojasnil, da je bil po njihovi oceni Muženič tako ali tako nepravilno imenovan.
