Verjamem, da so vaši nameni o priznanju sicer iskreni, žal pa so vaše izjave premalo razumljive. Kaj pomeni to, da pogojujete z izpolnjenimi pogoji in kaj pomenijo vaše besede o napredku: »Če se bo izkazalo, da je ta napredek hitrejši, bomo priznanje zaključili hitreje. V vsakem primeru smo si postavili rok – to je 13. junij kot skrajni rok, do kdaj moramo ta proces zaključiti.«? Ali to ne pomeni, da spet odlašamo, da je priznanje odvisno od drugih (od pogojev, ki bodo izpolnjeni, lahko pa sploh ne bodo) in ne od naše (vaše) že dokaj načete moralnosti? Boste 13. junija samo ugotavljali, kaj je s pogoji (napredek glede dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi talcev, nadaljnje reformno prizadevanje in opolnomočenje palestinske oblasti s ciljem rešitve dveh držav«)? In če ne bodo v zadostni meri izpolnjeni, našega priznanja ne bo, čeprav bi, kot si iz vsega srca želite, »palestinskemu narodu prineslo kanček in žarek upanja na njegovi poti v svobodo«? Vsaj tako se izjave razumejo.
Nam lahko jasno argumentirate, zakaj ne bomo Palestine priznali skupaj s Španijo? Ker »na tragediji Palestincev ne želite delati predvolilne kampanje«, pravite? Ali pa morda zato, da ne bi priznanje drugim temam, tudi pri referendumski kampanji, jemalo preveč pozornosti? Se ne zavedate, da si z odlašanjem samo dodatno zbijate naklonjenost? In da nekatere (mnoge?) nehote spomnite na lansko aretacijo ruskih vohunov po končanih referendumih ter na nedokazane obtožbe, da ste se vmešali v sam postopek aretacije?
Vaš pristop se nam žal še zdaleč ne zdi inovativen, kot ste se pohvalili, ampak prej neetičen, zato še enkrat: pričakujemo vaš odgovor.
Polona Jamnik, Bled
