Hamas v odzivu na predlog dogovora zahteva štiri mesece premirja

Ameriški predsednik Joe Biden je Hamasov odziv opisal kot malo pretiran, kar lahko nakazuje, da ga izraelsko vodstvo ne bo sprejelo.
Fotografija: ZDA vse bolj poskušajo zajeziti naraščajočo regionalno eskalacijo. FOTO: Mahmud Hams/AFP
Odpri galerijo
ZDA vse bolj poskušajo zajeziti naraščajočo regionalno eskalacijo. FOTO: Mahmud Hams/AFP

Hamas je po več kot tednu dni podal svoj odgovor na okvirni predlog za novo prekinitev ognja v Gazi. Izrael in ZDA sta sporočila, da ga preučujejo. Podrobnosti dogovora, ki so ga sicer določili Izrael, ZDA, Katar in Egipt, niso objavljene. Mediji so poročali, da vključuje šesttedensko premirje (136 dni), v katerem naj bi več izraelskih talcev zamenjali za palestinske zapornike.

Hamas je v svojem odzivu predlagal prekinitev ognja za štiri mesece in pol. V tem času bi gibanje osvobodilo vse talce, ki jih zadržuje. Izrael pa bi izpustil nekatere palestinske zapornike, umaknil svoje sile iz Gaze in skupaj s Hamasom dosegel dogovor o koncu vojne, na spletni strani piše agencija Reuters.

Prekinitev ognja bi potekala v treh fazah, od katerih bi vsaka trajala 45 dni. V prvi fazi bi Hamas izpustil vse zajete ženske, moške, mlajše od 19 let, ter starejše in bolne v zameno za izpustitev več palestinskih žensk in otrok iz izraelskih zaporov. Izrael bi prav tako moral umakniti svoje sile iz nekaterih predelov Gaze.

Druga faza bi se začela šele, ko bi obe strani zaključili »pogovore o pogojih, ki bi bili potrebni za končanje vojaških operacij in ponovno vzpostavitev miru«. V tej fazi bi Hamas izpustil preostale talce, izraelske sile pa bi se v celoti umaknile iz Gaze. V tretji fazi bi si obe strani izmenjali še posmrtne ostanke žrtev.

Po navedbah vira blizu pogajanj o prekinitvi ognja, Hamas v predlogu menda ne zahteva takojšnje trajne prekinitve ognja, temveč bi se o koncu vojne morali obe strani dogovoriti, preden bi Hamas izpustil zadnjega talca. Za čas prekinitve ognja naj bi se tudi okrepila dobava humanitarne pomoči v Gazo.

Po poročanju izraelskega medija Times of Israel naj bi si Hamas prizadeval za izpustitev 1500 zapornikov, od katerih bi bila tretjina tistih, ki jih je Izrael obsodil na dosmrtno zaporno kazen.

Dogovor o prekinitvi ognja bo tudi glavna tema današnjega obiska ameriškega državnega sekretarja Antonya Blinkna. FOTO: Mark Schiefelbein/AFP
Dogovor o prekinitvi ognja bo tudi glavna tema današnjega obiska ameriškega državnega sekretarja Antonya Blinkna. FOTO: Mark Schiefelbein/AFP

Blinken odziv Hamasa označil za pretiranega

Dogovor o prekinitvi ognja bo tudi osrednja tema današnjega obiska ameriškega državnega sekretarja Antonya Blinkna, ki je trenutno na Bližnjem vzhodu. Blinken je dejal, da bo o Hamasovem odgovoru v sredo razpravljal z izraelskimi uradniki. Blinken se sicer ni opredelil do Hamasovega odgovora, ga pa je ameriški predsednik Joe Biden opisal kot »malo pretiranega«. Po pisanju BBC to lahko nakazuje, da se izraelsko vodstvo ne bo kar tako strinjalo z zahtevami skupine.

Visoki uradnik Hamasa je za BBC povedal, da je skupina predstavila »pozitivno vizijo«, a zahteva nekaj sprememb v zvezi z obnovo Gaze, vrnitvijo njenih prebivalcev na svoje domove in določbe za razseljene.

Hamas naj bi zahteval tudi spremembe v zvezi z zdravljenjem ranjenih, vključno z njihovo vrnitvijo domov in premestitvijo v bolnišnice v tujini.

Predlog je bil Hamasu poslan pred približno enim tednom, BBC-jev vir iz Hamasa pa je dejal, da so za odgovor potrebovali toliko časa, ker so bili deli predloga »nejasni in dvoumni«.

Katarski premier šejk Mohamed bin Abdulrahman al Tani je odziv Hamasa na splošno opisal kot pozitiven.

image_alt
Napadi na varno območje med diplomatsko ofenzivo

Ni še jasno, kdaj bi nov dogovor lahko sprejeli, kajti v začetku tega tedna je Izrael sporočil, da vojska napreduje v svojem iskanju voditelja Hamasa v Gazi Jahja Sinvarja. Kljub temu pa je premier Benjamin Netanjahu doma pod velikim pritiskom javnega mnenja, saj ljudje zahtevajo izpustitev preostalih talcev. K občutku o nujnosti dogovora prispeva tudi kriza drugod v regiji.  

ZDA vse bolj poskušajo zajeziti naraščajočo regionalno eskalacijo po napadu z brezpilotnim letalom prejšnji teden, v katerem so bili ubiti trije ameriški vojaki v Jordaniji. Kot je znano, se je Washington že maščeval z zračnimi napadi na milice, ki jih podpira Iran v Siriji in Iraku, in svari, da se ne bo zaustavil. ZDA vidijo dogovor o premirju v Gazi kot najbolj realističen način za nadaljnje zmanjšanje napetosti. Enako sporočilo je v ponedeljek prišlo iz varnostnega sveta Združenih narodov.

31 od 136 talcev je bilo potrjeno ubitih

Izrael je v torek potrdil, da je bilo ubitih 31 od 136 preostalih talcev v Gazi. Kontraadmiral Daniel Hagari, tiskovni predstavnik izraelskih obrambnih sil (IDF), je dejal, da so bile njihove družine obveščene, obenem pa, da si bodo oblasti še naprej prizadevale za vrnitev preostalih ujetnikov. »To je moralna, nacionalna in mednarodna obveznost. To je naš kompas in z njim bomo nadaljevali,« je dejal Hagari.

Izrael je v torek potrdil, da je bilo ubitih 31 od 136 preostalih talcev v Gazi, ki jih je Hamas zajel 7. decembra.  FOTO: Athit Perawongmetha/Reuters
Izrael je v torek potrdil, da je bilo ubitih 31 od 136 preostalih talcev v Gazi, ki jih je Hamas zajel 7. decembra.  FOTO: Athit Perawongmetha/Reuters

Iz poročila, ki ga je v torek objavil ameriški časnik The New York Times, pa izhaja, da je bilo v Gazi ubitih najmanj 32 izraelskih talcev. Sumijo, da bi jih lahko bilo še več. The New York Times je v torek ob sklicevanju na zaupno oceno izraelskih obveščevalcev poročal, da je bilo ubitih več talcev, kot so mislili doslej. Glede na »nepotrjene obveščevalne podatke« je bilo poleg omenjenih 32 morda ubitih še vsaj 20 talcev, navaja poročilo.

»31 družin smo obvestili, da njihovi bližnji, ki so bili zajeti kot talci, niso več med živimi, in potrdili njihovo smrt. Preostalim družinam smo posredovali vse preverjene informacije o njihovi usodi in stanju, ki so nam na voljo,« je v torek dejal Hagari.

Sporočil je tudi, da je izraelska vojska menda odkrila dokumente z dokazi o finančnih transakcijah med Hamasom in Iranom, ki naj bi palestinskemu gibanju med letoma 2014 in 2020 zagotovil podporo v višini 150 milijonov ameriških dolarjev.

Preberite še:

Komentarji: