Pod Najevsko lipo o pomenu ohranjanja slovenskega jezika in sodelovanja

"Kultura je stvar, ki združuje. In kultura je tisto, kar moramo negovati in spodbujati," je ob tradicionalnem, letos že 32. vseslovenskem srečanju pod Najevsko lipo dejala predsednica DZ. Bila je ena od osmih sodelujočih na razmisleku pod lipo z naslovom Brezmejna kultura in tudi slavnostna govornica na osrednjem delu srečanja.

Tam se je v nagovoru zbranim pod velikim šotorom sprehodila skozi minulo več kot 700-letno zgodovino, ki je tudi čas, v katerem je rasla Najevska lipa in bila tako na nek način priča dobrim in slabim časom. Klakočar Zupančičeva je ob tem dejala, da so spopadi in morije stalnica ter da smo še ne tako dolgo nazaj sočustvovali in trepetali z narodi nekdanje Jugoslavije, danes pa sočustvujemo s slovanskimi brati v Ukrajini.

"Kot ljudje se lahko le sprašujemo – zakaj. Kaj moramo narediti, da bo konec grozot in da bomo lahko živeli v solidarnosti, sožitju, svobodi in predvsem v miru? Kdo ve? Mogoče bo Najevska lipa priča tudi takšnim časom," je dejala Klakočar Zupančičeva in izrazila upanje, da bomo takšnim časom priča tudi mi sami.

Gostiteljica srečanja, županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, je ocenila, da je srečanje pod Najevsko lipo pomembno ne le za občino Črna, ampak tudi za Koroško in Slovenijo.

Izrazila je obžalovanje, da je bilo letos toliko odpovedi na vabila na srečanje. "Tisti, ki nas predstavljajo, so pravzaprav dolžni sodelovati z ljudstvom, so dolžni priti sem in nas poslušati, tudi kritične misli so izredno pomembne," je dejala Lesjakova in izrazila hvaležnost vsem, ki so prišli na srečanje. Med njimi so bili poslanec DZ Jani Prednik, evropski poslanec Milan Brglez, župana Slovenj Gradca in Mežice Tilen Klugler in Mark Maze ter in slovenski veleposlanik v BiH Damijan Sedar.

Več pozornosti je treba nameniti obmejnim občinam, da bi te bile poseljene

Županja Črne je prepričana, da bi država morala več pozornosti nameniti obmejnim občinam, da bi te bile poseljene. Po njenih besedah so največji problem ceste in telekomunikacije.

Položaja in vloge obmejnih območij pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture so se dotaknili tudi drugi sogovorniki na razmisleku pod lipo. Med drugim je župan avstrijske občine Globasnica Bernard Sadovnik dejal, da mora biti ohranjanje slovenščine in slovenske kulture onstran slovenske meje "državniški interes, in ne samo manjšinski interes".

Po Sadovnikovih besedah je čezmejno sodelovanje tudi temelj ohranjanja slovenskega jezika, kot dober primer uveljavljanja rabe slovenščine v avstrijskem prostoru pa je izpostavil čezmejni projekt Geopark Karavanke. Zavzel se je za več čezmejne kulturne izmenjave na ravni šolarjev in društev in poudaril pomen ohranjanja spomina na žrtve upora na avstrijskem Koroškem. "Brez naših prednikov, ki so dali življenja, danes ne bi imeli državne pogodbe in kot manjšina ne bi bili zaščiteni in nenazadnje ne bi bili v Evropi," je dejal.

Koroški Slovenec Manuel Jug, ki je predsednik Zveze slovenskih organizacij, je poudaril pomen zagotavljanja pogojev za delovanje društev in organizacij, pesnik in pisatelj Marko Kravos pa je med drugim dejal, da je z obmejnimi prostori kakor s človeško kožo, ki je občutljiv organ in stična točka s soseščino.

Sicer je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič na razpravi o brezmejnosti kulture izpostavila ugotovitev, da pod Najevsko lipo ni signala mobilne telefonije, in požela aplavz zbranih z idejo, da bi lahko v plenarni dvorani DZ enostavno ukinili signal za telefone. "To bi bilo super. Ker potem bi bili vsi primorani poslušati, se gledati med sabo, se pogovarjati," je dejala predsednica DZ.