Frankfurtski knjižni sejem bo med 18. in 22. oktobrom že 75. po vrsti združil založnike in literarne ustvarjalce z vsega sveta. Kot je v navadi, bo prva polovica sejma – od jutri do petka opoldne – namenjena strokovnemu programu in poslovnim dogovorom, druga polovica pa bo ponudila še množico dogodkov za vse druge obiskovalce. Zajeten programski delež bo tokrat prispevala tudi Slovenija, ki se bo kot letošnja častna gostja predstavila s približno 250 dogodki, tako na samem sejmu kot še na več kot dvajsetih prizoriščih po Frankfurtu. O vsebini slovenske predstavitve, naslovljene Satovje besed, smo že večkrat pisali, znova pa se bomo slovenskemu prispevku podrobneje posvetili jutri.
Prostor družbene razprave
V jubilejni izdaji se Frankfurtski knjižni sejem po eni strani ozira v svojo zgodovino, denimo z več spremljevalnimi dogodki, ki Frankfurt že od septembra spreminjajo v »mesto literature«, naj gre za javna branja ali množico vizualnih intervencij, po drugi pa se – še bolj kakor v preteklosti – poskuša vzpostavljati ne le kot »literarna tržnica«, temveč tudi kot prostor širše družbene razprave, v katerem se prepletajo kulturne ter politične vsebine. Kakor je pred časom poudaril direktor sejma Jürgen Boos, je ta vse od nastanka zavezan mirni, demokratični izmenjavi idej, kar je še toliko bolj pomembno v času »naraščajoče negotovosti v vseh družbenih sferah«.
Med osrednjimi vsebinskimi poudarki sejma bo tako vroča tematika umetne inteligence, tako v povezavi z ustvarjanjem ali prevajanjem avtorskih del kot z vprašanjem avtorskih pravic. O različnih vidikih vpliva algoritmov na založništvo (in družbo sploh) bodo na številnih pogovorih in okroglih mizah razpravljali jezikoslovci, avtorji, prevajalci, strokovnjaki za umetno inteligenco ter pravni izvedenci. Hkrati se bo vrsta dogodkov osredotočala na nekatera najbolj pereča družbena in politična vprašanja, pri čemer bodo v ospredju teme demokracije in človekovih pravic – tu bosta med razpravljavci tudi filipinska novinarka in pisateljica Maria Ressa, Nobelova nagrajenka za mir leta 2021, in visoki komisar za človekove pravice pri OZN Volker Türk – ter klimatskih sprememb, ki se jim bodo posvetili na razpravi Čas globalnega vrenja – kaj lahko storimo; med drugimi bodo gostili tudi podnebno aktivistko Leo Bonasera in zagovornico etične rabe digitalnih tehnologij Mino Saidze.
Od zvezdnikov do stripa
Seveda bo močan tudi literarni program: na sejmu pričakujejo razstavljavce iz približno stotih držav, obiskalo pa ga bo na stotine avtorjev z vsega sveta. Med njimi je verjetno najbolj slaven britansko-indijski pisatelj Salman Rushdie, ki mu bodo ob koncu sejma podelili tudi nagrado za mir nemških založnikov in knjigotržcev; poleg njega se bodo na odrih sejma zvrstila še imena, kot so avstralski zgodovinar Christopher Clark, izraelska pisateljica Lizzie Doron, nemška avtorica fantazijskih del Cornelia Funke, iranski dramatik Amir Gudarzi ali preejmnik mednarodne bookerjeve nagrade, bolgarski pisatelj, pesnik in dramatik Georgi Gospodinov.
Poseben oddelek s pestrim dogajanjem in številnimi gosti bo namenjen zvočnim knjigam, prav tako bo imela svoje sveže sejemsko središče stripovska produkcija, med novostmi letošnjega sejma je tudi program Srečaj avtorja, ki bo na stalnem prizorišču omogočal neformalna srečanja med avtorji in obiskovalci; tam bo potekalo tudi podpisovanje knjig, rezervirati pa si bo mogoče še termine za skupno fotografiranje s svojim priljubljenim piscem. Že minuli konec tedna so v Frankfurtu zagnali tudi program javnih dogodkov po mestu s skupnim naslovom Bookfest, ki se letos dogaja izključno v knjigarnah in knjižnicah; od petka popoldne, ko se sejem odpre za širšo javnost, bo na sejemskem prizorišču potekal še poseben program, namenjen družinam – s poudarkom na otroški ter mladinski književnosti.
Organizatorji sicer pričakujejo odličen obisk, saj je prodaja vstopnic že presegla številke iz obdobja pred pandemijo, ko je leta 2019 sejem obiskalo več kot 300.000 ljubiteljev knjig (lani je bilo obiskovalcev 180.000). Ko se bo sejem v nedeljo končal, bo Slovenija vlogo častne gostje predala Italiji, ki bo ta naziv prihodnje leto nosila že tretjič.