Bakla

V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo bakla.
Fotografija: FOTO: Delo
Odpri galerijo
FOTO: Delo

V duhu prihajajočih olimpijskih iger se nam ob besedi bakla v misli najbrž najprej prikrade olimpijska bakla. SSKJ2 baklo razlaga kot »svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na držalu«.

Slovenski bakli, ki bo kaj kmalu začela svoje olimpijsko potovanje po Sloveniji, je dodano še nerjavno jeklo. Njen namen tudi ni osvetljevanje prostora, kot to velja za običajno baklo, temveč je simbol povezovanja. In res so športne igre nekaj, kar nas Slovence vedno poveže.

Najbrž se je tudi Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU počutila podobno olimpijsko, ko je nedavno pripravila poglavje Glasovno-črkovne premene. V tem poglavju je med drugim razloženo, da se lahko osnova spreminja tudi z vrivanjem neobstojnega samoglasnika v rodilniku dvojine in množine.

Tako se zgodi tudi pri tokratni besedi tedna, bakla, rod. dv./mn. bakel. Pri izgovoru se tukaj pojavlja neobstojni polglasnik [bákƏl], in sicer med dvema izglasnima soglasnikoma iz osnove (med nezvočnikom in zvočnikom). Korpus Gigafida kaže, da imajo le redki težave z dodajanjem samoglasnika, napačna možnost bakl se namreč pojavi samo trikrat. Odlično, medalja je naša! Lahko bi rekli, da je tako dobro poznavanje jezika bakla napredka.

Korpus Gigafida kaže, da se bakla poleg zveze olimpijska bakla, ki je kar na prvem mestu, pojavlja še v nekaterih drugih kolokacijah: pohod z baklami, prižgati baklo, ob/v soju bakel, nosilec bakle. Najdemo frazeološko zvezo goreti kot bakla, ki jo navaja tudi SSKJ2 in pomeni »močno goreti«. Nekajkrat se pojavita še kolokaciji bakle na tribuni in metati bakle, kar pa je ravno v nasprotju s športnim duhom, ki spremlja olimpijsko baklo, zato upamo, da vsaj v prihodnjih mesecih o tem ne bomo brali.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: Teja Završnik.

Preberite še:

Komentarji: