Vedno, ko se pojavi kakšen ekstremen vremenski pojav – včasih bi rekli, da je to pač krutost ali igra narave – se sprožijo pristaši teorij zarot, ki hočejo to unovčiti, in to na zelo nesmiselne načine. Ko je bil žled, so nas na nekaterih spletnih straneh obtoževali, da smo podkupljeni s strani Nata. Kajti ena od teorij za nastanek žleda je bila, da so letala iz Aviana povzročila tako obsežno žledenje, da je zajelo še južno Avstrijo in severno Italijo. Ena od teorij zarot tudi pravi, da sneg ni sneg, ampak da gre za neko kemikalijo, in da se snežna kepa, če jo žgemo z vžigalnikom, sploh ne tali, ampak postane črna. Nedeljski dnevnik
Nepreslišano: Brane Gregorčič, meteorolog
Na družbenih omrežjih ima vsak osebek enako težo. Ker ni več razlike med laikom in strokovnjakom, lahko objaviš še tako veliko neumnost. Vedno ti bo nekaj ljudi verjelo. Včasih so bili filter novinarji, ki so presodili, katere novice so smiselne, katere lažne in celo absurdne, zato se te niso širile, ker niso imele okolja za to. Sedaj pa na družbenih omrežjih tega filtra ni in teorije zarot se lahko neovirano širijo. Tam prevladuje kultura vplivnežev in zvezdnikov, ki nima nobene zveze z znanostjo. Tam štejejo samo zadetki, všečki in bolj ko je neka trditev absurdna, večji potencial ima, da se bo širila. Tega dejansko z nobeno naravoslovno razlago ni mogoče omejiti, ker se tem ljudem zdi, da niso podkupljeni samo znanstveniki, ampak tudi novinarji, ker o tem nočejo pisati. Zato jim ostanejo samo platforme družbenih omrežij, kjer ima vsak možnost, da pove svoje mnenje, ne glede na to, kako nesmiselno je.
Brane Gregorčič (Foto: Dokumentacija Dnevnika)
