Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je tako posloval zato, ker še ni dobil povrnjenih vseh stroškov zaradi epidemije covida-19, ki jih mora kriti državni proračun. Imajo tudi dodatne stroške zaradi nabave zaščitne opreme, hkrati pa opravijo manj rednega programa, saj zaradi bolezni covid-19 zdravijo manj drugih bolnikov, je povedal.
V drugem valu epidemije po njegovih besedah delajo sicer precej več kot v prvem, ko se ni vedelo, kaj bo. Zdaj imajo skoraj sedemkrat več covidnih bolnikov kot spomladi, pa kljub temu pregledajo vsak dan še od 3800 do 4300 bolnikov v drugih ambulantah, kar je od dva do trikrat več kot takrat. "Finančno gledano tega leta ni mogoče primerjati z nobenim drugim," je opomnil.
Zaradi več covidnih bolnikov v drugem valu so dokončali diagnostično-terapevtski servis (DTS), ki je bil nedokončan več kot desetletje. Za postopek s pogajanji brez predhodne objave in ne za odprti razpis pa so se odločili, ker je bilo bolnikov več od pričakovanj in so potrebovali dodatne postelje. Za dokončanje DTS se je kolegij v ožji sestavi odločil 25. oktobra, v uporabo za bolnike pa je bil predan 22 dni za tem.
Na vprašanje, zakaj so se pri poslu, vrednem 2,9 milijona evrov, odločili za postopek s pogajanji brez predhodne objave in ne za odprti razpis, je spomnil, da so postopek odprtega javnega naročila uporabili za nakup avtomatske linije v centralnem laboratoriju poleti 2018. A po dveh letih in pol postopek še ni končan. "Je to normalno?" je vprašal. Pri javnih naročilih višjih vrednosti se namreč vrstijo revizije. "Kako naj po takem postopku gradimo nove prostore v času epidemije?" ga zanima.
Tudi nižjo ceno za obnovo pritličja zgradbe nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu so dosegli brez odprtega postopka javnega razpisa, obnova pa je po samo dveh mesecih že končana in prostori pripravljeni za vselitev. "Postavili smo nove časovne in cenovne standarde," je dejal. Naložba, ki obsega 683 kvadratnih metrov, je vredna 1,2 milijona evrov, skupaj z opremo 1,5 milijona evrov. To pomeni 1940 evrov za kvadratni meter, medtem ko po njegovem vedenju cene v tem času znašajo od 3000 do 6900 evrov za kvadratni meter.
Javni razpisi dražijo nabave, je spomnil. Poslovodstva bolnišnic po njegovem mnenju potrebujejo boljša orodja za upravljanje. Pogreša sistem, kjer bodo poslovodstva imela podobna orodja, kot jih imajo gospodarske družbe. "Poslovodstvom bolnišnic se večkrat očita, da so nesposobna, toda v resnici samo izvajajo zakonodajo, ki obstaja," je še zatrdil.