Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena

21.10.2023 | 10:30

Miroslav Zdovc, Sestri, 1949. Zbirka GBJ

Miroslav Zdovc, Gabrijel Stupica  v ateljeju, 1973. Zbirka GBJ

Miroslav Zdovc, Brez naslova, okoli 1976. Zbirka GBJ

Josip Pelikan, Promenada, Družna Jerič, Trg kralja Aleksandra, Celje, 1938. Zbirka MNZC

Marko Gosar, Foto Sep. 1, 1977. Zbirka Dolenjski muzej

Boris Gaberščik, Svinčnik za E. A. Poa, 1987. Z dovoljenjem avtorja

V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki, bomo v petek, 27. oktobra 2023, ob 18. uri odprli občasno razstavo Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena.  Kustos razstave je Miha Colner.

Razstava bo na ogled do 31. marec 2023.

Miroslav Zdovc / Josip Pelikan / Marko Gosar / Boris Gaberščik /

Tomaž Gregorič

Kustos razstave: Miha Colner

Lokacija: Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki, veliko razstavišče

Odprtje razstave: petek, 27. oktober 2023, ob 18. uri

Trajanje razstave: 28. oktober 2023 – 31. marec 2024

O razstavi:

Razstava Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena predstavlja življenjski opus Miroslava Zdovca, enega vidnejših in pomembnejših fotografov v slovenskem kulturnem prostoru, ki je aktivno deloval v obdobju od začetka 50. let do začetka 90. let 20. stoletja. Poleg tega razstava njegovo delo dialoško sooča z deli fotografov in umetnikov, ki so bili z Zdovcem na takšen ali drugačen način povezani in ki njegovo prakso umeščajo v širši časovni in prostorski okvir: To so: Josip Pelikan, Marko Gosar, Boris Gaberščik in Tomaž Gregorič.

Razstava je prirejena ob priložnosti dokončne obdelave in sistematizacije fotografskega arhiva Miroslava Zdovca, ki je prišel v Galerijo Božidar Jakac v obliki donacije. Zdovčevo delo je zaradi njegove dolgoletne odsotnosti od aktivnega delovanja in fotografske scene zastavljena v smislu predstavljanja širšega prostora in časa, v katerem je živel in deloval. Njegovo delo je namreč po skoraj štiridesetih letih po prenehanju njegove ustvarjalne poti (sredina 80. let), trideset let po koncu profesionalne fotografske kariere (začetek 90. let) in skoraj petnajst let po njegovi smrti (2009) skoraj izginilo iz javnega diskurza. Leta 1986 se je v Lamutovem likovnem salonu v Galeriji Božidar Jakac zgodila pregledna razstava del Miroslava Zdovca, kar je obveljalo kot simboličen zaključek njegovega udejstvovanja na področju avtorske fotografije in umetnosti.

Miroslav Zdovc je fotograf svojega časa. Deloval je skozi relativno dolgo obdobje, ko sta fotografija in vizualna kultura prešli skozi nekatere temeljne spremembe. Njegova ustvarjalna pot se je začela v 40. letih, ko je bila fotografija še trdno zasidrana v modernistični paradigmi, zaključila pa se je konec 80. let, ko se je fotografski medij dodobra spremenil in postal skoraj enakovreden klasičnim umetniškim medijem. Njegova praksa v 50. letih je bila zaznamovana s tradicionalno in romantično fotografijo, v 60. letih se je široko odprla v idejne zasnove dokumentarne fotografije, 70. letih se je večinoma posvečal raziskovanju krajine in človeškega telesa, 80. letih pa se je njegova praksa še razširila, saj je začel ustvarjati dela v mešanih tehnikah, kot so kombinacije fotografije, grafike, risbe in kolaža. Ker ni bil gmotno odvisen od umetniškega delovanja, je deloval povsem neobremenjeno in ni sledil takrat progresivnim tendencam v fotografiji. Zato je predstavljanje njegovih mentorjev, sodelavcev in sopotnikov na pričujoči razstavi namenjeno predvsem temu, da lahko danes Zdovčevo delo postavimo v širši kontekst prostora in časa.

O umetnikih:

Miroslav Zdovc (1929-2009) je bil fotograf in umetnik, ki se je udejstvoval na različnih področjih fotografije in vizualne kulture. Deloval je kot profesionalni fotograf, ki je bil specializiran za muzejsko delo, kot dokumentarni fotograf, ki je objavljal v publikacijah, in kot fotograf-umetnik, ki je razstavljal v galerijah in muzejih. Prav njegova avtorska fotografija, bodisi dokumentarno ali likovno pogojena, je pomembna v zgodovini lokalne in regionalne fotografije. Zdovc je leta 1947 opravil vajeniško dobo v fotografskem studiu Pelikan v Celju in se istega leta zaposlil v Studiu Fotolik v Ljubljani. Leta 1951 je postal fotograf v Muzeju NOV, nato pa leta 1954 v Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 1969 se je zaposlil kot fotograf na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1979 pa je do upokojitve v zgodnjih 90. letih deloval kot neodvisni fotograf.

Josip Pelikan (1885-1977) je bil profesionalni fotograf, ki je od leta 1919 vodil fotografski studio Pelikan v Celju. Marko Gosar (1953) je umetnik, ki deluje na področjih slikarstva, grafike in fotografije, s katerimi prikazuje izseke urbanega vsakdana. Boris Gaberščik (1957) je umetnik in fotograf, ki v svoji praksi ustvarja režirane studijske prizore in z njimi izpostavlja univerzalna vprašanja človeškega bivanja. Tomaž Gregorič (1969) je fotograf, ki se v svoji umetniški praksi posveča vprašanjem dojemanja svoje neposredne okolice in kulturne krajine.

Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti