Spoznajo vojaško življenje

Med zimskimi šolskimi počitnicami se v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli mudijo dijaki, ki na taboru MORS in mladi spoznavajo vojaški poklic, pridobivajo nove veščine in tkejo prijateljske vezi.

Bohinjska Bela – Zimski tabor MORS in mladi se je leta 2019 pridružil poletni različici, ki jo ministrstvo za obrambo organizira že vse od leta 2005. Namenjen je še ne polnoletnim dijakom, ki jim ponuja priložnost, da se z vojaškim življenjem in osnovnimi vojaškimi veščinami v zimskih razmerah pobližje seznanijo. Na taboru se spoznajo tudi z vrednotami pripadnikov Slovenske vojske, kot so enotnost, predanost, solidarnost, sodelovanje, lojalnost in stremenje k skupnemu cilju.

Na ministrstvu opažajo velik porast zanimanja mladih tako za poletni kot tudi zimski tabor, zato so že lani povečali število mest za udeležence, letos pa so na zimski različici brez omejitev sprejeli vse, ki so se želeli preizkusiti v vlogi vojaka.

Dodali vsebine zaščite in reševanja

Tabora so se pretekli teden udeležili dijaki zahodnega dela Slovenije, ta teden pa gostijo še dijake vzhodnega dela. V petih dneh, kolikor tabor poteka, mladi spoznajo veščine preživetja v naravi in na bojišču, veščine gorništva, premikanja na smučeh in krpljah, orientacije, streljanja z zračno puško ter osnove prve pomoči. Učijo se postrojitvenih pravil, vse od koraka do pozdrava, pravilnega postiljanja postelje na vojaški način in izdelave vozlov. Predzadnji dan tabora svoje znanje preizkusijo na tekmi streljanja z malokalibrsko puško na Pokljuki in oviratlonu znotraj vojašnice. Prav tako na vsakem izmed taborov pripravijo predstavitev različnih enot Slovenske vojske, letos pa so taboru prvič dodali tudi vsebine s področja zaščite in reševanja, kot sta reševanje s psi iz snežnih plazov, kar so predstavili člani Gorske reševalne zveze Slovenije, in gašenje požarov s pomočjo lokalnih gasilcev.

Ključna sodelovanje in pripadnost

Letošnjega prvega zimskega tabora se je po besedah višjega štabnega vodnika Gorana Turudića, namestnika vodje tabora, udeležilo 144 mladih, od tega 25 deklet. »Red, disciplina, točnost, skrb za svoje kolege in opremo, upoštevanje pravil, to je tisto, kar želimo predati mladim. Najtežja pri tem sta jim morda ravno ohranjanje discipline in točnost, a z vsakim novim dnem so bili bolj izurjeni. V vojski je ključno skupinsko delo, kjer sta sodelovanje in pripadnost zelo pomembna, zato menim, da bi tovrstno urjenje koristilo vsem,« je dejal Turudić.

Zadnji dan tabora je bil že tradicionalno namenjen staršem, ki so se pridružili mladim pri aktivnostih, poleg tega je ta dan mlade pozdravil minister za obrambo Marjan Šarec. »Tabori so izjemnega pomena pri seznanjanju mladih z vojaškim poklicem, zato jih bomo v prihodnje še krepili. Velik del udeležencev se kasneje odloči za zaposlitev v stalni sestavi Slovenske vojske, nekateri za pogodbeno rezervo, tretji za prostovoljno usposabljanje, kar dokazuje, da mladi vidijo perspektivo zase v vojski. Navsezadnje jim nudi različne segmente poklicev, od kuharja do operaterja vrhunske tehnologije – in vseh vmes,« je zadovoljen minister, ki poudarja, da so tabori tudi način, da se Slovenska vojska predstavi in odpre širši javnosti. »Osnovna naloga vojaka je, da se uri za obrambo domovine; in ravno to je tisto, kar želimo ponovno ozavestiti med prebivalci.«

Najtežje so sklece

Nekateri udeleženci so bili na taboru drugič, drugi se radi vračajo. Žiga Vidic iz Tržiča in Taj Sitar iz Cerkelj sta se tokrat z vojaškim življenjem spoznavala drugič. »Vojska, ki sledi načelom discipline in reda, se mi zdi zelo zanimiva, poleg tega je izkušnja koristna za vsakdanje življenje. Del urjenja so tudi kazni v obliki sklec, če ne slediš pravilom in redu,« je povedal Žiga. Taj razmišlja o zaposlitvi v vojski. »Tabora se udeležim zaradi prijateljev, kajti tu smo stkali prijateljske vezi. Naučil sem se, kako se pravilno postelje posteljo, a doma tega ne prakticiram. Najzahtevnejše so bile sklece, v celem tednu sem jih naredil več kot 250.«

Sara Matko iz Sežane in Anja Lederer s Ptuja prav tako nista bili navdušeni nad sklecami niti ne nad zgodnjim vstajanjem ob 5.30. »Ob 6. uri je že sledil zajtrk, cel dan je bil oblikovan po določenem redu, spanje že ob 22. uri. Doma je življenje vseeno bolj svobodno in sproščeno, a kljub temu na taboru ni bilo težko slediti pravilom, je pa en teden vojaškega življenja dovolj,« sta dejali.

Hčerka Lidije Haklin Jenko iz Cerkelj je bila na taboru prvič. »Tamara se je vpisala na srednjo zdravstveno šolo in je štipendistka, poleg tega se želi zaposliti v vojski, zato je tabor super priložnost, kjer je zagotovo dobila veliko koristnih izkušenj,« meni sogovornica. Koristnost tabora je poudarila tudi mama Urška Slapar iz Kamnika, ki pravi, da na taborih vlada več avtoritete in discipline kot v domačem okolju. »Dobrodošlo je, da smo na taboru lahko en dan prisotni tudi starši, kajti tako lahko neposredno doživimo utrip, ki so ga bili v tem tednu deležni naši otroci,« je dodala.