Referendumi s strankarskimi gorečneži ne sodijo ob volitve

Vroča notranjepolitična tema so zdaj še trije referendumi, četrti je rezerviran za jesen. Posvetovali naj bi se o pomoči pri prostovoljnemu končanju življenja, o volilnemu sistemu s preferenčnim glasom in o konoplji. Računica je, videli bomo ali ima krčmarja ali ne, da bi te referendume izvedli skupaj z evropskimi volitvami, je temo uvedel Ali Žerdin.

Janez Markeš je spomnil, da ta trenutek v parlamentu še premlevajo, ali naj bodo referendumi in volitve skupaj ali ne. Opozicija je za ločen datum, pravi Markeš, temu se, pričakovano, pridružuje tudi SD. »Berem pa tudi pravna menja, da referendum ne more biti del neke taktike, v tem primeru pa gotovo je,« meni. Vprašanja so namreč svobodnjaška ali liberalno odprta, kot denimo o evtanaziji, da o marihuani niti ne govorimo. Če s takimi vprašanji pritegneš določene volivce, jih pripelješ tudi na volitve. To pa je že politično vprašanje, meni Markeš.

V javnem mnenju je zaznati določeno naklonjenost prostovoljnemu končanju življenja, po drugi strani pa na referendume pridejo ljudje, ki so posebej zainteresirani, če ne že gorečneži. Pri vprašanju pomoči pri končanju življenja Žerdin vidi še precej potenciala, da opozicija pripelje svoje gorečneže na volišče.

V državi bi se morali pogovarjati o načelnih stvareh, pravi Markeš. Podobno se zdaj pogovarjamo v javnosti o ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču, ki je odprl s.p.. Pravnik Rajko Pirnat je ocenil, da verjetno s tem ni prekršil zakona, je pa prekršil namen tega zakona. Ob tem Markeš opozarja, da videz nepristranskosti, ki je zanj bistrumni nesmisel, na sodiščih vseskozi uporabljajo. Če se že tako pogosto naslanjajo na to, bi morali paziti tudi pri odpiranju s.p. ob gradnji vile za poldrugi milijon evrov, ki si je ni mogoče zamisliti ob uradniški plači, meni Markeš.

Žerdin ob tem meni, da je žalostno, da državni uradnik, ki ima plačo ustavnega sodnika, v dogledni prihodnosti ne more računati na ugledno nepremičnino. »Na to ne more računati niti ameriški predsednik s predsedniško plačo,« opozori Markeš, a dodaja, da ameriškega predsednika po koncu mandata zasebni sektor zasuje z vabili na predavanja, kjer se prikažejo milijoni dolarjev.

Uspešni odvetnik bo imel vilo, vrhunski pravni strokovnjak, ki se kvalificira za ustavnega sodnika, pa na kaj takega niti v sanjah ne more pomisliti, vztraja Žerdin.

Pri zakonodajnih referendumih sicer odločamo o uveljavitvi zakonov, pri posvetovalnih pa ugotavljamo, v katero smer gre razmišljanje ljudstva. A pri predlaganih referendumih so zadaj že določene zakonodajne rešitve, opozarja Žerdin. Markeš je odgovoril, da je prav to težava, saj je ustavni pravnik Igor Kaučič opozoril, da mora biti namen referendumov posvetovanje, ne pa politična uporaba ali zloraba.

Markeš sicer opozarja, da demokracija, kot jo mi gledamo, ni več demokracija. Ne samo, da kar ljudje izrazijo na referendumu, tudi to, kar ljudje izvolijo, več ne velja. Še bolj kot slovenska, je tu dober primer ameriška ali evropska politika. Celo Združeni narodi nič več ne pomenijo. V Združenih narodih so leta 1948 povedali to, česar si danes nihče več ne upa povedati.

Skrbi ga tudi dogajanje v Nemčiji, ki je steber Evrope. Če se celotna Evropa orientira v desno, je to konec združene Evrope. Desnica je namreč nasprotnica združene Evrope, ki je tudi kamenček v čevlju ZDA. ZDA so Evropo že zdavnaj odpisale, zvezo vzdržuje le Nemčija, ki pošilja orožje Izraelu. To bo zgodovina brez dvoma obsodila, meni Markeš in dodaja, da se vsaka prihodnja demokracija danes meri v Gazi. Katera je napačna stran, je jasno. Otrok se ne pobija, žensk se ne pobija, civilistov se ne pobija, je jasen Markeš.

Ob tem pa opozarja, da je Slovenija življenjsko odvisna od združene Evrope. Žerdin meni, da so to dovolj močni razlogi za udeležbo na evropskih volitvah.