»COVID-19, bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2, je nalezljiva in bi morala biti predmet komunikacijskih znanosti enako kot je medicine. Izvira iz narave, vendar je širjenje družbeno. Ozdravitev bolezni, rehabilitacija družbe, razvoj preventivnega vedenja in pripravljenost za preprečevanje in zadrževanje prihodnjih virusov ter drugih nalezljivih bolezni, je mogoče le v sodelovanju med naravoslovnimi in družbenimi vedami, strokami in praksami. Zato je izredno pomembno, da odločevalci, vplivneži in družba na splošno razumejo vlogo družboslovnega znanja in na njej temelječih družbenih tehnologij,« je pojasnil dr. Dejan Verčič, soustanovitelj Mednarodnega simpozija o raziskovanju odnosov z javnostmi BledCom, profesor na Fakulteti za družbene vede ter partner v družbi za poslovno svetovanje in komuniciranje Herman & partnerji.
Namreč več kot leto dni po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija prvič razglasila izbruh COVID-19, se pojavljajo številne težave glede usklajevanja komuniciranja med različnimi institucijami o virusu, zaščitnih ukrepih, pravilnih odzivih in cepljenju.
Navkljub številnim opozorilom znanstvenikov in stroke, možnosti hitrega dostopanja do informacij ter različnim izkušnjam iz preteklosti so vlade in oblasti po vsem svetu pokazale omejeno sposobnost učinkovitega odzivanja na izredne zdravstvene dogodke.
Raziskave nacionalnih raziskovalnih projektov EUPRERA Com-Covid network, ki jih organizira Evropsko združenje za izobraževanje in raziskovanje odnosov z javnostmi, so pokazali slabo upravljanje komuniciranja – skupaj z nizkim zaupanjem v informacijske vire in organe. Ángeles Moreno, predsednica EUPRERE, je ob tem povedala: »Vemo, da lahko etično strokovno komuniciranje reši življenja. Odlični komunikatorji so ključni za obvladovanje pandemije, saj lahko olajšajo in vzdržujejo odnose ter medsebojno razumevanje med institucijami in javnostjo.«
Sposobnost hitrega in jasnega posredovanja pravih informacij preko različnih medijev je bistvenega pomena za obvladovanje izrednih razmer v javnem zdravstvu. Nasprotno pa lahko nepreverjene informacije povzročijo možnost za napačno obveščanje. Poleg tega lahko vodijo tudi v širjenje lažnih novic, teorij zarote in vedênj, ki morebiti celo ogrozijo sposobnost družbe za učinkovit nadzor virusa. Zavajajoča sporočila voditeljev in institucij ogrožajo zaupanje, kar lahko ovira uspešen kolektivni odziv.
»Poziv je pomemben izraz volje strokovnjakov za krizno komuniciranje, ki delujejo v želji po reševanju in normalizaciji življenj v družbi tveganja, v kateri živimo,« je strnil dr. Verčič, eden izmed podpornikov in sopodpisnikov izjave.