Ljudje in avtomobili pišejo svojevrstno (ljubezensko) zgodbo, mnogim namreč avto pomeni več kot karkoli drugega. To je tudi razlog, da marsikdo zanj odšteje več, kot mu osebne finance dovoljujejo in nič drugače ni tudi v Sloveniji. A (ljubezenska) zgodba se lahko tudi skrha, sploh tedaj, ko se štirikolesnik začne kvariti. Okvar, sploh množičnih, pa je veliko več, ko bi si mislili. Skoraj vsak mesec lahko zasledimo različna sporočila, opozorila in pozive, s katerimi nas obveščajo o vpoklicih vozil. Do teh pa praviloma pride celo prej, kot sami napako zaznamo. Sreča v nesreči: stroške popravila v celoti krijejo proizvajalci.

Lastnik se v Sloveniji na vpoklic mora odzvati

In kako poteka vpoklic? Zastopniki navodila o vpoklicu dobijo od svojih principalov, ki predpišejo natančen postopek, kaj je treba storiti ob vpoklicu zaradi določene napake: ali samo popraviti okvaro ali zamenjati določen del ali pa je morda potreben kakšen drugačen poseg. Zastopnik v bazi svojih podatkov na temelju številke VIN preveri, koliko avtomobilov je treba vpoklicati. O vpoklicu nato obvesti pooblaščene serviserje, ki dobijo natančna vodila, kaj morajo storiti, ko vpoklican avto pride v servisno delavnico. Če se lastnik v roku nekaj mesecev ne oglasi na servisu, mu zastopnik še enkrat pošlje obvestilo o vpoklicu. S tem je delo zastopnika opravljeno. Če je ravnal tako in to lahko dokaže nadzornemu organu, torej Agenciji za varnost v prometu, je svoje delo korektno opravil.

Nekateri posamezniki se vpoklicem izogibajo. Zato je 1. februarja 2020 stopil v veljavo 6. odstavek 12. člena zakona o vozilih, ki govori o tem, da se mora lastnik vozila odzvati na vpoklic. Če se ne odzove v predpisanem roku, ne more registrirati svojega vozila ali podaljšati veljavnosti prometnega dovoljenja. »Pooblaščeni zastopniki morajo Ministrstvu za infrastrukturo posredovati identifikacijske številke vozil, katerih lastniki se niso odzvali vabilu za izvedbo popravljalnih ukrepov na vozilu. Ministrstvo za infrastrukturo ima torej informacijo, kateri lastniki se niso odzvali. Za vpoklice vozil, pričete po 1. februarju 2020, se postopek vpoklica nadaljuje na način, da se za vozila, na katerih niso bili izvedeni popravljalni ukrepi zaradi vpoklica, v evidenci registriranih vozil onemogoči postopek registracije vozila oziroma podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja,« pojasnjuje Tomaž Svetina z Agencije za varnost v prometu. Lastnika drugače ni moč prisiliti, da pripelje vozilo na preventivni pregled ali popravilo. V preteklosti se je tako dogajalo, da se lastniki niso odzvali tudi več mesecev, kljub temu, da so jih znova in znova obveščali. A večina se danes vendarle zaveda in razume, da gre za preventivo, v večini primerov pa tako napako odpravijo še veliko prej, preden bi se dejansko utegnila pojaviti. »Ko lastniki vozil prejmejo vpoklic, ne zdrvijo na servis, ampak vpoklicno popravilo združijo z rednim servisom ali kakim drugih opravkom na servisu. Vozniki deset in več let starih vozil so neredko prijetno presenečeni in hvaležni, ko jih povabimo na preventivni pregled ali popravilo,« pojasnjuje Jernej Bolka iz Toyote Adrie in dodaja, da so preventivni pregledi za Toyoto tudi sredstvo za zagotavljanje kakovosti in zanesljivosti vozil, zato se pri vpoklicih ne omejujejo le na zadeve, ki vplivajo na varnost.

Največji izziv je najti trenutnega lastnika

Vsako leto je vpoklicanih več deset milijonov vozil, samo v ZDA med letoma 2011 in 2020 kar 331 milijonov. Eden najhujših vpoklicev se je zgodil leta 2013, in sicer zaradi okvar zračnih blazin podjetja Takata. Blazine so med vožnjo eksplodirale, kovinski šrapneli pa so zadeli potnike in povzročili najmanj 16 smrti. Vpoklicanih je bilo blizu 70 milijonov vozil 19 velikih proizvajalcev, podjetje pa je štiri leta po izbruhu afere bankrotiralo, pri čemer 42 milijonov vozil sploh še ni bilo na popravilu. »Največji izziv pri vpoklicu je najti trenutnega lastnika vozila. Vozila namreč v življenjskem ciklu večkrat zamenjajo lastnika,« pojasnjuje poznavalec razmer Mark Chernoby. Tudi zato naj bi se pri starejših vozilih pozivu na vpoklic odzvalo le 44 odstotkov lastnikov, pri novejših pa kar 83 odstotkov. »Se pa proizvajalci zadnja leta trudijo občutno bolj, kot so se v preteklosti, da o morebitnih okvarah obvestijo lastnike vozil,« pravi odvetnik John Simpson.

Se lahko zgodi, da zaradi vpoklica posameznik postane nezaupljiv do znamke in jo zamenja za drugo, za katero meni, da je bolj zanesljiva? Specialistka klinične psihologije Ivna Bulić je prepričana, da lahko (ne)zaupanje v varnost avtomobila pri nekaterih izjemno previdnih posameznikih dejansko sproži tudi menjavo avtomobila in znamke: »Verjetno se za drugo znamko odloči tudi več voznikov takšnih avtomobilov pozneje, ko pride čas za menjavo. Ljudje pri nakupu avtomobilov namreč poleg vizualne všečnosti, pregleda porabe, cene, dostopnosti servisov in podobnega pogosto brskamo po forumih in spremljamo komentarje lastnikov o udobju, serijskih napakah in podobno. Zelo verjetno je, da informacija o minulih napakah, ki pomenijo visoko tveganje za varnost, kupca odvrne od nakupa določenega avtomobila ali celo določene blagovne znamke. Ljudje imamo namreč tendenco poenostavljanja sveta in zato podatke generaliziramo. V primeru težav z določenim tipom avtomobila tako to posplošimo na vso blagovno znamko, v nekaterih primerih celo na državo proizvajalca.«