Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so zapisali, da se je v tretjem tednu tega leta precej povečalo število obiskov pri zdravnikih zaradi okužb dihal in gripe. Obiski zdravnikov se povečujejo v vseh starostnih skupinah, bilo pa jih je celo več kot v istem obdobju lani. Sezona gripe se običajno začenja oktobra ali novembra, vrh doseže konec januarja ali februarja in potem počasi izzveni, ko se bližajo spomladanski meseci, poročajo na NIJZ.

V primerjavi z lanskim letom je torej več obiskov, a hkrati manj potrjenih primerov. NIJZ sicer ta obolenja spremlja na vzorcu populacije in tako sklepa, kakšno je stanje v populaciji. "V tednu 3/2024 je število obiskov in posvetov v ambulantah osnovnega zdravstvenega varstva zaradi akutnih okužb dihal (AOD) še naprej naraščalo in doseglo incidenco 2693/100 000, kar je nekaj več kot v enakem obdobju lani," so zapisali.

Gripa se pojavlja v vseh regijah

Po poročanju portala N1, so v sezoni 2023/24 pri nas laboratorijsko potrdili 1.315 primerov influence tipa A in 11 primerov influence B. Primerov, ki niso bili potrjeni, pa je seveda veliko več. Delež okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 je po novem letu nekoliko upadel, še poročajo.

[[image_1_article_62760]]

Po simptomih sodeč so si vse akutne okužbe dihal precej podobne. NIJZ je zato ob prispevku objavil preglednico, kako se razlikujejo prehlad, gripa in covid-19. Za vsa tri bolezenska stanja je značilna povišana temperatura, izčrpanost, kašelj, bolečine, izcedek iz nosu, boleče grlo in glavobol. Pri gripi in covidu-19 sta glavobol in povišana temperatura nekoliko intenzivnejša, kihanje pa je, po drugi strani, zelo pogost simptom prehlada. Je pa tipičen znak covida-19 zadihanost, medtem ko pri gripi in prehladu ni prisotna.

Pri okužbi s koronavirusom lahko po poročanju NIJZ bolnik opazi tudi spremembe v prepoznavanju okusov in vonjev. V redkih primerih lahko ta čuta celo v celoti izgubi. Čeprav je bil ta simptom bolj značilen za prve različice covida-19, ga nekateri opažajo še zdaj. 

Najpogostejša podrazličica je JN.1

V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) že spremljajo, katere podrazličice koronavirusa krožijo med nami. Najpogostejša, ki je prisotna v vseh vzorcih, je JN.1. Podobno kot ostale podrazličice pa tudi ta ne povzroča hude oblike bolezni. Je pa dejstvo, da je zelo nalezljiva.