Pregled - svet, 15. 2. (četrtek)

BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je pred zasedanjem obrambnih ministrov zavezništva ocenil, da zamuda pri odobritvi nove ameriške pomoči Ukrajini že škoduje ukrajinskim silam na bojišču proti Rusiji. Izrazil je še pričakovanje, da se bo predstavniški dom kongresa strinjal z nadaljnjo podporo Ukrajini. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal, da bo na münchenski varnostni konferenci glede tega lobiral pri ameriških kongresnikih. Stoltenberg je po zasedanju Sveta Nato-Ukrajina, ki je potekal v okviru zasedanja obrambnih ministrov Nata, sporočil, da bosta zveza Nato in Ukrajina v poljskem mestu Bydgoszcz ustanovili center za analizo in usposabljanje, v okviru katerega bo med drugim Kijev s članicami Nata delil izkušnje iz vojne z Rusijo.

KIJEV/BELGORO - V nadaljevanju ukrajinske vojne je Rusija izvedla obsežne raketne napade na cilje širom države. Kot so sporočile ukrajinske oblasti, so napadi potekali v več regijah hkrati, izstreljenih je bilo 26 raket, 13 so jih sestrelili. Ubit je bil najmanj en človek in uničenih več domov. V domnevno ukrajinskem letalskem napadu na rusko mesto Belgorod pa je bilo po podatkih ruskega ministrstva za zdravje ubitih najmanj šest ljudi, med njimi en otrok. Ranjenih je bilo 17 ljudi, od tega štirje otroci. Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so nad regijo s protiraketnim sistemom sestrelili 14 ukrajinskih raket. Ukrajina teh navedba za zdaj ni komentirala.

TEL AVIV/BEJRUT/NEW YORK/WASHINGTON - V izraelskih napadih na jugu Libanona sta bila v sredo ubita dva borca in eden od poveljnikov šiitskega oboroženega gibanja Hezbolah, sta danes potrdili obe strani. Ubitih je bilo tudi 10 civilistov, kar je največ v enem dnevu od oktobra lani, ko so se okrepile napetosti na meji med državama. Naraščajo tudi strahovi pred eskalacijo konflikta. V ameriškem State Departmentu in Združenih narodih so v sredo izrazili zaskrbljenost zaradi širjenja spopadov med izraelsko vojsko in oboroženimi skupinami v Libanonu. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Stephane Dujarric je dejal, da bi se širitev spopadov morala končati. Predstavnik State Departmenta Matthew Miller pa je dejal, da si bodo še naprej prizadevali za diplomatsko pot.

GAZA - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v sredo vztrajal pri načrtu napada na Rafo kljub vse številčnejšim izrazom nasprotovanja in svarili pred posledicami. Ob opozorilih, da se civilisti nimajo kam umakniti so nazadnje Izrael od napada na Rafo v skupni izjavi skušali odvrniti voditelji Avstralije, Kanade in Nove Zelandije. Izraelska vojska pa je sporočila, da so njene posebne enote vstopile v bolnišnico Naser v mestu Han Junis na jugu Gaze. Pojasnila je, da bodo tam izvedli natančno in omejeno operacijo. Izraelska vojska trdi, da se v bolnišnici skrivajo borci palestinskega gibanja Hamas, domnevno so tam tudi trupla talcev. Bolnišnica Naser je bila že pred tem več tednov težko dostopna zaradi napadov izraelske vojske na območju.

TIRANA - Ameriški državni sekretar Antony Blinken se mudi na svojem prvem obisku v Albaniji. Na skupni novinarski konferenci z gostiteljem, albanskim premierjem Edijem Ramo, je med drugim izrazil upanje, da je še vedno mogoče doseči dogovor o premirju med Izraelom in Hamasom ter izpustitvi talcev, ki ostajajo ujeti v Gazi. Poleg tega je pozdravil izjemno partnerstvo med Washingtonom in Tirano, pohvalil albansko trdno podporo Ukrajini in njeno obdobje nestalnega članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2022 in 2023, ki je bilo polno izzivov.

WASHINGTON/MOSKVA - V ZDA so začela krožiti ugibanja o resni grožnji nacionalni varnosti. Sprožil jih je predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti v predstavniškem domu Mike Turner, ki je v sredo zahteval umik oznake zaupno z dokumentov, ki naj bi govorili o tem. Narava grožnje uradno ni znana, mediji pa omenjajo možnost ruske namestitve jedrskega orožja v vesolju. Kremelj je ugibanja označil za zlonamerna in neutemeljena. Kot so sporočili, gre za zvijačo Bele hiše, ki skuša na ta način doseči sprejetje paketa pomoči za Ukrajino v kongresu.

OSLO - Norveško sodišče je zavrnilo tožbo zaradi domnevno nehumanih pogojev v zaporu, ki jo je v začetku leta vložil desničarski skrajnež Anders Behring Breivik, ki je leta 2011 v terorističnem napadu ubil 77 ljudi. Odkar je bil leta 2012 obsojen, je namreč izoliran in nima stikov z zunanjim svetom, kar naj bi pri njem vzbudilo samomorilske težnje.

NEW YORK - Sodni proces proti bivšemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu zaradi ponarejanja poslovnih listin v povezavi s plačilom pornografski igralki Stormy Daniels za molk o spolnem razmerju, se bo v New Yorku začel 25. marca, je odločil državni sodnik Juan Merchan. Newyorški tožilec Alvin Bragg je sprva nameraval počakati na druge kazenske sodne postopke proti Trumpu, ki pa so se iz različnih razlogov zavlekli, zaradi česar je sodnika zaprosil za zgodnejši datum začetka sojenja.

ŽENEVA - Evropska radiofuzna zveza (EBU) je sprejela odločitev, da Izrael lahko sodeluje na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije v švedskem mestu Malmö. Zaradi vojne v Gazi so se namreč pojavili pozivi, naj EBU izključi Izrael iz tega glasbenega tekmovanja, podobno, kot se je zgodilo z Rusijo zaradi vojne v Ukrajini.

EREVAN/BAKU - Armenski premier Nikol Pašinjan je posvaril, da se Azerbajdžan pripravlja na vojno proti Armeniji. Njegovo opozorilo sledi novi eskalaciji razmer na meji med državama v ponedeljek in torek, pri čemer so bili ubiti štirje armenski vojaki. Oblasti v Bakuju sicer trdijo, da nimajo ozemeljskih zahtev do Armenije.

ZAGREB - Predsednik hrvaškega visokega kazenskega sodišča je ob soglasju predsednika vrhovnega sodišča na državni sodni senat včeraj vložil pritožbo proti nedavno izvoljenemu generalnemu državnemu tožilcu Ivana Turudiću, ker je kot sodnik kršil kodeks sodniške etike. Kodeks je kršil, ker se je kot sodnik večkrat sestajal z osebo, proti kateri je bila sprožena preiskava. Imena niso navedli, naj pa bi šlo za nekdanjega šefa Dinama Zdravka Mamića, ki so ga preiskovali zaradi korupcije.

SANA - Jemenski hutijevski uporniki so v Adenskem zalivu streljali na britansko ladjo. Hutijevci trdijo, da je šlo za neposreden zadetek, britanska agencija za pomorsko varnost UKMTO in podjetje Ambrey pa sta sporočila, da je napad povzročil le manjšo škodo, ladja pa je po eksploziji v njeni neposredni bližini varno nadaljevala pot.

RIM - Zgornji dom italijanskega parlamenta, senat, je potrdil sporni migracijski dogovor z Albanijo, po katerem bi prosilce za azil, rešene na morju, nastanili v dveh migrantskih centrih v Albaniji. Za sporazum je glasovalo 93 senatorjev, 61 jih je bilo proti. Konec januarja ga je že potrdil spodnji dom parlamenta v Rimu, poslanska zbornica.

BRUSELJ - Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti EU in evrskega območja v letošnjem letu. Napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) EU je v primerjavi z novembrom znižala z 1,3 na 0,9 odstotka, napoved rasti evrskega območja pa z 1,2 na 0,8 odstotka. Inflacija se bo po napovedih umirjala hitreje, kot so napovedali novembra.

KANSAS CITY - V strelskem napadu v času množičnega praznovanja zmage domače ekipe Kansas City Chiefs v finalu ameriške nogometne lige NFL Super Bowl, je v sredo umrla ena oseba, med skupaj 22 ranjenimi s strelnim orožjem pa je tudi osem otrok. Policija je potrdila tri aretacije.

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo dejal, da bi mu bilo ljubše, da na predsedniških volitvah v ZDA novembra zmaga Joe Biden, ki je po njegovih besedah predvidljiv in ima več izkušenj kot Donald Trump. Je pa poudaril, da je Rusija pripravljena sodelovati z vsakim, ki bo zmagal na novembrskih volitvah.